Štajerski planinci na Kraškem robu (FOTO)
Kraški rob, kjer je meja med apnenčastim Krasom in flišasto Istro zelo očitna in ostra, zaradi slikovitosti in značilne pokrajinske ločnice pomeni geološko, geomorfološko in podnebno mejo. Slikovite stene se vlečejo od Socerba oziroma Ospa, nad Črnim Kalom, Podpečjo do Mlinov pod Sočergo. Tako je privlačen za turiste in pohodnike v vseh letnih časih.
To vedo tudi številni člani Planinskega društva Kozorog iz Selnice ob Dravi, ki jih vodi predsednik Luka Ciglar in so še vedno navdušeni nad jesenskimi barvami kraškega ruja. Lepote matičnega Krasa jim je predstavil dolgoletni in priznani jamar ter dober poznavalec nadzemnega in podzemnega Krasa Ludvik Husu iz Orleka. Pred kratkim jih je popeljal po Kraškem robu, kjer so si na 13 kilometrov dolgi poti ogledali znamenitosti, med drugim freske v Hrastovljah.
Po imunsko odpornost
»Čeprav veljajo posebni ukrepi, smo v lepem vremenu uživali v naravi in odličnem vodenju, saj se nam Ludvik vsakič posveti z vso svojo pozornostjo. Ljudem je dovolj biti doma in gledati televizijo. Želijo si iti v naravo, še posebno na Kras, in takoj ko razpišem izlet oziroma pohod tja, je avtobus poln,« je svoje zadovoljstvo opisal predsednik štajerskih planincev Luka Ciglar.
Mariborski planinci imajo vsak teden pohode in skrbijo za ohranjanje kondicije. Z obiskom Krasa in njegovih lepot si pridobivajo naravno imunost proti boleznim sodobnega časa, pravi Ciglar, ki hkrati pohvali izjemno strokovnost in razgledanost jamarja Ludvika Husuja, ki jim tudi pošlje prekrasne fotografije za njihovo planinsko zgodbo.
»Na Krasu imamo pravega človeka, da nam razkaže ne samo naravne lepote, ampak nas popelje tudi na raziskovanje kraškega podzemlja. Ludvika imamo zelo radi in nanj se lahko zanesemo v vsakem trenutku, saj vemo, da nam bo pripravil lepa in nepozabna doživetja,« še dodaja Ciglar.
Razgledi do morja
Trinajstkilometrsko pot so tokrat mariborski planinci začeli v Črnotičah, kjer so si že lani ogledali cerkev Marije Snežne z ostanki obrambnega zidu pred Turki. Tokrat pa so si v bližini naselja ogledali jamo Pod krogom. Nad lepotami podzemne jame so bili Štajerci nadvse očarani, saj na njihovem območju ni kraških jam. Pot jih je vodila do slikovitega naselja Podpeč, kjer hiše stojijo druga nad drugo, v vasi je tudi veliko starejših portalov. Visoko nad njo stoji vrh navpične stene z daleč vidnim in dobro ohranjenim značilnim stolpom iz dobe beneškega gospostva.
Iz utrdbe nad vasjo se vidi Črni Kal, kjer se je vaško jedro razvilo pod prepadnimi stenami in v zavetrni prisojni legi pred burjo. Med znamenitostmi vasi je prav gotovo kamnolom, kjer so leta 1954 odkrili ostanke iz paleolitske dobe, najdena je bila prazgodovinska sekira, med predmeti iz rimske dobe pa značilen bronasti kip boginje Junone. Nad Črnim Kalom so razvaline gradu, ki ga je v 11. stoletju dal zgraditi istrski mejni grof Ulrik I. Utrdba je nekoč obvladovala cesto iz Rižanske doline na Kras. Z vrha stene nad Črnim Kalom so pohodniki imeli lep razgled na Tržaški in Koprski zaliv.
Končni cilj pohoda so bile Hrastovlje, dobro ohranjeno štirikotno taborsko obzidje iz konca 16. stoletja, ki obdaja triladijsko romarsko cerkev Sv. trojice iz 11. in 12. stoletja, eno najstarejših v Istri. V cerkvi so znane freske Janeza iz Kastva iz leta 1490, ki jih je 1951. odkril domači kipar Jože Pohlen. Slikarije po svoje prikazujejo nastanek sveta in človeštva, izgon iz raja, prizore iz Pasijona in Mrtvaški ples.
Mariborski planinci imajo vsak teden pohode in skrbijo za ohranjanje kondicije.
Štajerski planinci se že veselijo novega izleta, ko jih bo v prihodnjem mesecu Husu popeljal na ogled istrskih spodmolov, tako imenovanih ušes Istre.
