Šokantne ugotovitve mladih zdravnikov: bolnišnice postajajo smrtno nevarne, to so pričevanja
Mladi zdravniki Slovenije so pripravili anonimno anketo o slovenskem zdravstvenem sistemu, kajti odmevajo pogoste zgodbe o kolapsu zdravstvenega sistema. Vendar mladi zdravniki, ki delajo v ustanovah po vsej Sloveniji, vedo, da je podobnih zgodb mnogo več, in poudarjajo, da vodstva bolnišnic in oddelkov pred javnostjo težave minimalizirajo za lastno korist.
Rezultati ankete so pokazali, da je v Sloveniji kriza bolnišnic in zdravstvenih domov. To mlade zdravnike ne preseneča, saj že leta opozarjajo politike, da je treba urediti delovne razmere v bolnišnicah in zdravstvenih domovih.
Če se na primeru Slovenskih železnic jezimo zaradi zamud vlakov, na primeru Darsa zaradi gneče na avtocestah in na področju energetike zaradi drage elektrike, se cena nedelujočega zdravstva žal meri v izgubljenih življenjih in izgubljeni kvaliteti življenja. Politiki pa – nam in vam – dalje obljubljajo sladke laži.
V anketi je sodelovalo 62 mladih zdravnic in zdravnikov, skupaj so navedli 69 različnih primerov, kjer je v zadnjih nekaj letih zaradi pomanjkanja zdravstvenega osebja, predvsem zdravnikov, prišlo bodisi do ukinitve neke zdravstvene dejavnosti ali (dela) oddelka bodisi je bilo močno okrnjeno delovanje oddelka ali kakšen načrtovani program ni zaživel. 72 % sodelujočih v anketi pozna več takšnih primerov, 21 % pa pozna en takšen primer.
Kot osrednje razloge za odhode zdravnikov, medicinskih sester ter drugih zdravstvenih delavcev so največkrat navedli prekomerne obremenitve, nekonkurenčno plačilo ter slabe odnose.
V zadnjih treh letih je iz zdravstvenega doma odšlo 14 specialistov družinske medicine. ZD je ostal skoraj prazen. Vodstvo pa se je ob odhodih posmehljivo znašalo nad posamezniki. Rešitve ni na vidiku.
Vprašali so tudi, katere so ustanove s takšnimi primeri. Najbolj izstopa UKC Ljubljana, o katerem je poročalo 15 zdravnikov, kar je razumljivo, saj je to največja ustanova v Sloveniji. Sledi SB Novo mesto, o kateri je poročalo devet zdravnikov, nato SB Celje s poročili sedmih kolegov.
Na ministrstvu za zdravje vlečejo veliko škodljivih potez
Mladi zdravniki opozarjajo: ministrstvo za zdravje že leta razpolaga z mnogimi predlogi, ki bi izboljšali delovne pogoje, zadržali kader v bolnišnicah in zdravstvenih domovih ter tako omogočili boljšo zdravstveno oskrbo bolnikov. Žal pa na ministrstvu za zdravje namesto tega vlečejo veliko škodljivih potez, nazadnje z interventnim zakonom za zdravstvo. Z njimi tkejo pot nadaljnjemu razkroju zdravstvenega sistema v Sloveniji. Kot vidimo, so posledice razkroja v praksi vidne že danes, so opozorili.
Nekaj pričevanj, ki so jih zbrali mladi zdravniki
Razmere za delo so katastrofalne, zato je to najbolj osovraženo delovišče v UKC. Najtežje bolnike večinoma obravnavamo specializanti, ki smo prepuščeni sreči, če imamo tisti dan dobrega nadzornega, ki je pripravljen pomagat in zna tudi kaj intenzivne medicine. Občasno so nadzorni specialisti neusposobljeni za obravnavati zahtevne primere (že dolga leta ne delajo več z intenzivinimi bolniki) in smo tako prepuščeni samemu sebi. Večino časa kličemo po oddelkih in prosimo za postelje, da bi lahko bolnike kam sprejeli, prostora pa ni nikjer. Tako najtežji bolniki ležijo tudi po ambulantah in hodnikih, kar je strokovno nesprejemljivo. Prisiljuje se nas v delo v razmerah, ki lahko hitro vodijo v strokovno napako. Zaradi dela na IPP se kolegi več ne odločajo za internistične specializacije.
V zadnjih treh letih je iz zdravstvenega doma odšlo 14 specialistov družinske medicine. ZD je ostal skoraj prazen. Vodstvo pa se je ob odhodih posmehljivo znašalo nad posamezniki. Rešitve ni na vidiku.
Urgentnega centra v Ljubljani sploh še ni. Imamo več ločenih urgentnih ambulant, ki med sabo niso povezane. IPP je del interne klinike. V ambulanti delajo pretežno specializanti interne medicine in nekaj specializantov urgentne medicine. Specialisti teh ambulant praktično ne delajo več. Razmere so katastrofalne. Bolniki čakajo po več ur ali celo dni na hodnikih. Nadzor je pomanjkljiv. Celo bolniki z vazoaktivno podporo ležijo na hodnikih brez monitoringa. Delo v kirurškem bloku opravljajo predvsem specializanti kirurških strok ter specializanti urgentne medicine. SNMP je tretja enota. Je del ZD Ljubljana. Tudi tukaj ni več večjega priliva mlajših specialistov, delovna obremenitev pa je vsak mesec večja. Vsi trije deli urgence delujejo vsak zase. Obravnava bolnikov je daleč od optimalnega; z vidika bolnikov, obravnave in ekonomike. Brez da se ustanovi enotni urgentni center in se tam zaposlene ustrezno plača, neke prihodnosti ni. Mladi specialisti bodo odšli. Tam pa bodo ostali predvsem mlajši zdravniki (sobni, sekundariji in nekaj specialistov). To pa bo znatno vplivalo na kakovost zdravljenja in, žal, tudi na izid zdravljenja.
Zaradi katastrofalnih odnosov je kliniko zapustilo vsaj 100 sester, nekaj so jih nadomestili, večine ne. Vodstvo ni ukrepalo oz. se sedaj še vedno vede kot da je isto kot leta 2010. zaradi zmanjšanja obsega se mora del posegov premikati v prihodnost ker enostavno ni prostora da bi vse operirali in jih imelo na oddelku. Odnosi so na psu. Zaposlilo se ni vsaj 4ih specializantov ki so postali specialisti. Kliniko sta zapustila dva uveljavljena specialista tako da je v rinologiji ostala relativno velika luknja. Specializanti ne želijo opravljati specializanti v LJ saj nimajo ničesar od tega.
