Slovenija z največjim primankljajem po letu 2013, ko so nam grozili s trojko

Slovenija je imela v drugem četrtletju letos 1,741 milijarde evrov oz. 16,1 odstotka BDP javnofinančnega primanjkljaja. Ta je posledica predvsem ustavitve gospodarske aktivnosti zaradi epidemije covida 19 in ukrepov države za omilitev posledic epidemije, je danes objavil državni statistični urad. Na visok primanjkljaj je vplivala 26,2-odstotna rast izdatkov, na drugi strani pa so občutno upadli skupni prihodki države, za 8,6 odstotka.

Javnofinančni primanjkljaj je bil, odkar statistični urad spremlja podatke po metodologiji ESA, višji le še v zadnjem četrtletju 2013, ko je znašal 3,593 milijarde evrov oz. 38,6 odstotka bruto domačega proizvoda.

Javni dolg je konec drugega četrtletja letos znašal 36,803 milijarde evrov ali 78,2 odstotka BDP. V primerjavi s stanjem ob koncu prvega četrtletja se je povečal za 3,417 milijarde evrov ali za 10,2 odstotka.

Septembra na letni ravni 0,3-odstotna, na mesečni 0,4-odstotna deflacija

Cene življenjskih potrebščin so bile septembra na letni ravni nižje za 0,3 odstotka, na mesečni ravni pa za 0,4 odstotka. Na letni ravni sta se bencin in gorivo pocenila za petino, medtem ko se je hrana podražila za dobre štiri odstotke. Septembrska letna deflacija je v velikem nasprotju s podatkom iz septembra lani, ko je imela Slovenija 1,7-odstotno inflacijo. Povprečna 12-mesečna rast cen je bila 0,5-odstotna, potem ko je bila v enakem obdobju prejšnjega leta prav tako 1,7-odstotna.

Blago se je v enem letu pocenilo za odstotek. Znižale so se cene vseh vrst blaga: poltrajnega blaga za 3,4 odstotka, blaga dnevne porabe za 0,5 odstotka in trajnega blaga za 0,2 odstotka. Cene storitev pa so se v tem obdobju v povprečju zvišale za 0,8 odstotka.



Na letno deflacijo so imeli največji vpliv (za eno odstotno točko) cenejši naftni derivati. Cene goriv in maziv za osebna vozila so se znižale za 19,7 odstotka, od tega cene bencina za 20,5 odstotka, cene dizelskega goriva pa za 19,5 odstotka. Cene tekočih goriv so bile nižje za 16,3 odstotka. Na deflacijo so imele 0,4 odstotne točke vpliva še nižje cene oblačil in obutve (za 5,3 odstotka).

Hrana se je medtem podražila. Septembra letos je bila v povprečju za 4,4 odstotka dražja kot v septembru lani, kar je letno deflacijo ublažilo za 0,6 odstotne točke. K mesečni deflaciji je najjveč, 0,7 odstotne točke, prispevalo znižanje cen počitniških paketov (za 14,9 odstotka). Po 0,1 odstotne točke so prispevale še cenejše nastanitvene storitve (za 4,9 odstotka), avtomobili (za 1,1 odstotka), proizvodi iz skupine električna energija, plin in druga goriva (za 0,9 odstotka) ter hrana (za 0,4 odstotka). Deflacijo so blažile višje cene oblačil in obutve (za 7,1 odstotka) ter še druge septembrske podražitve.

Merjeno s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin so se cene septembra na letni ravni znižale za 0,7 odstotka. Povprečna 12-mesečna rast cen je bila 0,4-odstotna. Na mesečni ravni je bil padec cen 0,2-odstoten.

Blago se je v letu dni v tej primerjavi pocenilo za 1,9 odstotka. Cene poltrajnega blaga so se znižale za 3,5 odstotka, cene blaga dnevne porabe za 1,9 odstotka in cene trajnega blaga za 0,3 odstotka. Cene storitev pa so se v letu dni v povprečju zvišale za 1,2 odstotka.