Slovenija pred blatno zagato: kam s kakci iz WC-školjk

LJUBLJANA – Če blato ostane v straniščni školjki, smrdi. Si predstavljate, da bi to ostajalo skladiščeno in nepredelano v Sloveniji? To bi se lahko zgodilo, saj je Madžarska na politični ravni napovedala konec uvoza komunalnega blata iz Slovenije. Tja ga naša država izvozi večino, od skupno 80.000 ton, ga tovornjaki odpeljejo k sosedom 70.000 ton.
 

Madžari ga nočejo več, pri nas se ne sme kopičiti

Madžarska pa blata ne želi več. Kot poročajo tamkajšnji mediji, je to potrdila madžarska vlada. Poslanec Korózs Lajos je nedavno na facebooku objavil nekaj fotografij, rekoč: »Glejte trume slovenskih tovornjakov, ki k nam vozijo smeti.«


Nekateri menijo, da gre zgolj za temo predvolilnega boja (Madžarsko čakajo lokalne volitve letos novembra). »Večina dovoljenj za izvoz blata na Madžarsko se našim podjetjem izteče oktobra in novembra. Zadnje dovoljenje za manjšo količino pa se izteče maja 2020,« nam je povedal direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Sebastijan Zupanc in dodal, da je to velik problem, saj blata ne moremo imeti pri nas. »Blata ne moremo kopičiti v nedogled, niti ga nimamo kje. Upravljavci čistilnih naprav nimajo skladišč za dolgotrajno skladiščenje tega odpadka. Odvoz iz čistilnih naprav mora biti tekoč.«
 

Več gospodinjstev, več odpadkov

»Trend povečevanja količin blata se počasi umirja. Seveda so količine tega blata danes neprimerno večje kot pred leti. Moramo vedeti, da smo v zadnjih 10 letih v Sloveniji zgradili veliko čistilnih naprav (tudi s pomočjo evropskih finančnih sredstev – kohezijski skladi) in zagotovili prečiščevanje odpadnih komunalnih voda za večino gospodinjstev. Prav tako se je uredilo izvajanje gospodarske javne službe odvajanja odpadnih voda tako, da se tam, kjer ni kanalizacijskih omrežij za odvajanje komunalnih odpadnih voda, sistematično praznijo greznice in male komunalne čistilne naprave, te gošče pa se prečiščujejo na občinskih čistilnih napravah. Tudi zato imamo naše vodotoke mnogo čistejše kot pred leti. Seveda pa zaradi povečanega obsega prečiščevanja komunalnih odpadnih voda nastanejo večje količine blata iz čistilnih naprav,« pravi Zupanc.


Z ministrstva za okolje so sicer sporočili, kaj predvideva program ravnanja z odpadki in preprečevanja odpadkov iz leta 2016: »Da bo najmanj 30 % blata obdelano v kompostarnah ali bioplinarnah (ki so sicer namenjene tudi obdelavi ločeno zbranih bioloških odpadkov) in da bo največ 70 % blata obdelano v napravah za energetsko predelavo gorljivih frakcij mešanih komunalnih odpadkov.«

Uporabno blato za energijo

Komunalni odpadki so lahko dober vir, razlaga Zupanc. »Če blato ne vsebuje težkih kovin, ga je moč predelati, skompostirati in uporabiti za pripravo zemlje za sajenje lončnic, za parkovne nasade ipd. Če pa vsebuje težke kovine (takega blata nastane največ) pa je možna zgolj energetska izraba (sežiganje). Zaradi pomanjkanja fosforja v naravi so nekatere države (tudi Nemčija) že sprejele predpis, da bo treba v določenem roku obvezno iz tega blata izločevati fosfor. Blato je namreč zelo bogato s fosforjem. Zato je smiselno, da bi tudi slovensko blato začeli predelovati tako, da se izloči ta dragoceni material.«

100 evrov na tono za odvoz plačujemo državljani

Sicer pa je odvoz komunalnega blata velik posel. Na zadnjih razpisih so upravljavci prejeli ponudbe, ki že presegajo ceno 100 evrov na tono za logistiko ter odstranjevanje blata. Je pa dejstvo, da odstranitev blata pomeni strošek za državljane: »Tega plačajo prek svojih položnic za odvajanje in čiščenje odpadnih voda občani in drugi uporabniki teh storitev.«