Prihajajo covid-19, gripa in RSV. Kakšna jesen in zima nas čakata? Odgovarja Mateja Logar
Novi koronavirus še ni izzvenel, z bližanjem jeseni je znova več primerov, kažejo podatki. Kakšne so razmere pri nas, kako nevaren je zdaj virus in kako nevaren še bo, naj to jesen nosimo maske in ali se ponovno cepiti proti bolezni, ki je vzela na tisoče življenj Slovenk in Slovencev, smo vprašali infektologinjo iz UKC Ljubljana Matejo Logar, javnosti dobro znan obraz, ki je bil tudi vodja svetovalne skupine za boj proti koronavirusu.
V zadnjih dneh in tednih iz tujine prihajajo podatki, da vse več ljudi, ki zbolevajo za novim koronavirusom (covid-19), potrebuje bolnišnično oskrbo. Kako je pri nas?
V zadnjih tednih se tudi pri nas nekako nakazuje trend ponovno večjega števila bolnikov, ki prihajajo tako ambulantno, kot tudi tistih, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici. Še vedno tukaj govorimo o majhnem številu bolnikov, vendar jih je bistveno več kot recimo v zadnjih štirih mesecih.
So to ljudje, ki imajo pridružene bolezni, ali gre za popolnoma zdrave ljudi?
Gre pretežno za starejše, ki imajo pridružene bolezni. Večinoma je trenutna situacija takšna, da niti ni tako v ospredju poslabšanje njihove osnovne bolezni, ampak da gre za potrebo po kisiku zaradi prizadetosti pljuč v sklopu covida.
Je kriva kakšna nova različica?
Ne vemo čisto natančno, kako je s pojavom različic, ker je sorazmerno malo testiranj in zaradi tega posledično malo sekveniranja.
Tako v Evropi kot v Ameriki se širi različica EG.5 (op. p.: nekateri jo imenujejo eris), ki je nadaljevanje rekombinantnih sevov XBB, ki so bili prisotni v spomladanskih mesecih.
V zadnjih treh tednih se ponavlja še ena nova različica, to je BA.2.86 (op. p.: znan tudi pod imenom pirola), ki pa je bolj sorodna omikronu BA.2, ki je bil prisoten na začetku pojava omikrona.
Ali to pomeni, da je ta varianta bolj nalezljiva, bolj nevarna ali nič od tega?
V tem trenutku je še težko reči, ker je sorazmerno malo primerov. Ocenjujejo pa, da naj ne bi bila bolj nevarna, da naj ne bi povzročala težjih bolezni. Bolj kužne, kot so že dosedanje različice omikrona, so skorajda težko. Razlika je v tem, da je ponovno zaradi vseh mutacij, ki so prisotne, bolj izmuzljiva za naš imunski sistem, kar pomeni, da je zaščita po predhodni bolezni sorazmerno slaba.
Enako vemo, da cepljenje dobro ščiti takoj po cepljenju pred blago obliko bolezni, medtem ko po treh do štirih mesecih zaščite pred blago obliko bolezni in drugimi podtipi omikrona praktično ni več, še vedno pa ostaja sorazmerno dobra zaščita pred hudim potekom.
Se je mogoče simptomatika covida spremenila?
Predvsem naši pediatri ponovno poročajo, da je nekoliko več driske pri otrocih, ki se okužijo s temi različicami, ki trenutno krožijo. Medtem ko je ostala klinična slika še vedno predvsem taka, kot je bila pri omikronu: slabo počutje, nekoliko zamašen nos, praskanje po žrelu, kašelj, glavobol.
Pri tistih, ki imajo dejavnike tveganja, ki so starejši, ki imajo pridružene bolezni, še vedno obstaja možnost nastanka covidne pljučnice, četudi gre za omikron.
Se število smrti zaradi covida povečuje?
Ne, trenutno zaradi tega ni bistvenega povečanega števila smrti, še vedno je število primerov bolezni sorazmerno majhno. Tako da tukaj težko govorimo, da bi bolniki zaradi tega trenutno množično umirali.
Kakšna so pričakovanja glede nadaljnjega razvoja koronavirusa? Prihajata namreč jesen in zima, ko bo verjetno virusa med nami še več.
Vse večje svetovne organizacije poudarjajo, da bo verjetno prišlo do kroženja vseh treh virusov, to je SARS-CoV-2, RSV in gripe. Nekako se med sabo sicer čisto ne pokrivajo, se bo pa verjetno najprej začel pojavljati covid, potem RSV, nato še okužbe z gripo.
To za bolnišnično okolje ne pomeni nič dobrega, ker bo sezona virusnih okužb dihal trajala dlje časa, kot smo bili vajeni pred pojavom covidom.
Kakšna možnost je po vašem mnenju, da bi virus znova mutiral v neko resnejšo obliko, ki bi bila bolj ogrožajoča za ljudi?
Verjetnost vedno obstaja, vendar glede na potek mutacij v zadnjih mesecih in letih s pojavom omikrona nakazuje, da se je virus nekako bolj spremenil v smeri lažjega širjenja in nekoliko blažje bolezni. Tako da upajmo, da se trend ne bo spremenil.
Seveda so možnosti vedno tudi v drugo smer, vendar je zelo malo verjetno, da bi se razvila varianta, ki bi bila zelo nevarna in bi se hitro širila.
Zato da se virus dobro širi, je zanj bistveno bolj pomembno to, da je bolj prenosljiv, se pravi, da lažje okuži več ljudi, kot to, da povzroča težko obliko bolezni.
Ko zdaj v bolnišnico sprejmete pacienta, okuženega s koronavirusom, se jih še vedno ločuje od drugih? Imamo po bolnišnicah in drugih zdravstvenih ustanovah še vedno popolnoma izolirane rdeče cone?
Ne, tega v takšni obliki, kot je bilo, ni več, že pravzaprav od lanskega leta. Pri teh bolnikih so priporočljivi ukrepi, podobni, kot jih upoštevamo pri okužbah z RSV, z gripo in drugimi respiratornimi virusi. Se pa še vedno bolj držimo, da so ti bolniki sami v sobi, oziroma da združujemo bolnike s covidom, da si sobe ne delijo z drugimi bolniki z respiratornimi boleznimi.
Tudi nekako je zaželeno, da se bolniki, ki pridejo v bolnišnico zaradi recimo vnetja slepiča in se hkrati ugotovi, da imajo covid, zdravijo na kirurških oddelkih. Bolnik, ki pride zaradi infarkta in ima covid, se bo zdravil pri kardiologih, tako da tega, da bi bili neki posebni oddelki za zdravljenje bolnikov, ki imajo pridružen covid, ni več.
Komu bi priporočil cepljenje?
Cepljenje priporočamo še vedno vsem, najbolj priporočljivo pa je za tiste, ki imajo dejavnike tveganja za težji potek covid-19. Tu ne smemo pozabiti, da je sama starost dejavnik tveganja, torej vsi, ki so starejši od 60 let. Ne smemo pozabiti predvsem na bolnike s sladkorno boleznijo, srčno-žilnimi boleznimi, posamezniki, ki pogosteje zbolijo za težjim potekom, poleg seveda tistih, ki imajo imunske pomanjkljivosti. Ne nazadnje se je kot pomemben dejavnik za težji potek bolezni izkazala debelost.
Maske letošnjo jesen oz. zimo? Jo boste nosili?
Maske so seveda vedno priporočljive, kadar hočemo po eni strani ščititi sebe, če nismo bolni, predvsem pa so priporočljive, kadar smo bolni, pa ne moremo ostati doma in moramo po nujnih opravkih, ker moramo iti v trgovino, ker nimamo nikogar drugega, da bi prinesel stvari. Tako da, ja, maske so, bomo rekli, izraz solidarnosti.
Tukaj ne gre za nobeno omejevanje. Gre za to, da po eni strani ščitimo sebe, sploh če sodimo v skupine z večjim tveganjem za težji potek bolezni, in so znak solidarnost, če imamo znake okužbe, da ne moremo ostati doma in moramo nekam iti – z njimi ščitimo druge.
Mogoče bi še poudarila, da vseeno, kadar smo bolni, čeprav covid ni več karantenska bolezen, ostanemo doma. Večinoma se kužnost zmanjša že po dveh, treh dneh, tako da takrat predstavljamo bistveno manjše tveganje za okolje. Ampak v teh prvih dneh, če le imamo možnost in vemo, da smo okuženi, ostanimo doma.
