Prihaja nekoliko hladnejši zrak

Vročina, ki je prevladovala od konca julija, se je končala. Močna toplotna obremenitev in vročinski stres povzročata težave tako ljudem in živalim kot tudi rastlinam. Temperatura zraka je v obdobju vročinskega vala čepela nad 30 °C. Na Primorskem je bila vročina še manj znosna, saj so bili pogosti dnevi tudi s temperaturo nad 35 °C. Tudi v višje ležečih predelih se je v teh dneh ogrelo nad 30 °C. Po podatkih Agencije RS za okolje smo v Ljubljani v najbolj vročih dneh izmerili 34,8 °C, na Letališču Cerklje ob Krki 34,3 °C, v Črnomlju 34 °C, v Mariboru 33,5 °C in v Murski Soboti 33,1 °C. Na Primorskem je bil vrhunec vročinskega vala na začetku avgusta, ko se je v Biljah pri Novi Gorici temperatura dvignila do 36,5 °C, na Letališču Portorož pa do 35,4 °C. Toplotna obremenitev je bila velika.


Tudi noči so bile tople; spanje je bilo moteno, v nočnih urah se niso ohladile niti rastline. To je bilo še posebno očitno v mestih in ob obali. Na Letališču Portorož smo izmerili 12, v Ljubljani pa 6 tropskih noči, ko je bila najnižja temperatura višja od 20 °C. Čeprav je vikend prinesel kratkotrajno ohladitev in nekaj neviht, ni bila pretirano izrazita osvežitev. V petek popoldne in zvečer so bile zaradi prehoda vremenske fronte predvsem na vzhodu močnejše nevihte. V soboto zaradi oblačnosti in krajevnih padavin v notranjosti temperatura ni presegla 30 °C. V nedeljo zjutraj je bilo nekaj megle ali nizke oblačnosti, a se je čez dan deloma razjasnilo. Po osvežitvi se je ponovno segrelo do okoli 30 °C. Nova osvežitev je prišla v torek, ko je dež zajel večji del države. Po sredini tedna bo spet topleje. Dolgotrajnejše ohladitve, ki bi prinesla bolj prijetne temperature, še ni na obzorju.

Izjemna suša še traja

Zaradi trajne suše in vročine v večjem delu Evrope je to poletje privedlo do upada pridelka zelenjave. Posledice so najhujše v zadnjih 40 letih. To je po podatkih Evropskega združenja predelovalcev zelenjave in sadja Profel privedlo do zmanjšanih in nerednih dobav predelovalcem, še posebno v sektorju zamrznjene in konzervirane zelenjave. Najbolj opazno je zmanjšana pridelava graha in fižola, zmanjšan je tudi pridelek čebule, ponekod ni drugega obiranja pridelka. Belgija, Francija, Nizozemska, Nemčija, Velika Britanija, Madžarska in Poljska so med najbolj prizadetimi državami proizvajalkami. Evropska komisija zagotavlja asistenco državam članicam prek vnaprejšnjih evropskih sredstev v sklopu evropske kmetijske politike, kot so direktna plačila in plačila iz programa razvoja podeželja, in prek drugih mehanizmov.


Po analizi Skupnega evropskega raziskovalnega centra – JRC so sušne razmere in vročina najbolj negativno vplivale na produktivnost pašnikov v severni Nemčiji, na Danskem, jugu Švedske, v Beneluksu, Veliki Britaniji in na Irskem, kjer so suhe in vroče razmere vztrajale od maja oziroma junija do začetka avgusta. V baltskih državah, na Finskem in v vzhodni Poljski je bila produktivnost pašnikov še posebno slaba maja in junija, vendar so zadnje padavine blažile učinke sušnega stresa. Suša na pašnikih je tudi v osrednjem delu Češke in delu Francije. Tudi ponekod v Sloveniji so v vročinskem valu pašniki požgani od sončnih ožigov in travna ruša trpi sušni in vročinski stres. Vendar produktivnost pašnikov letos ni bila pretirano motena, saj je vse do zadnjega vročinskega vala v Sloveniji pogosto deževalo.

Obiranje jabolk

Svetovno združenje za jabolka in hruške – WAPA v poročilu navaja, da bo pridelek 21 držav pridelovalk jabolk v Evropi največji v desetletju, predvsem na račun podvojitve pridelave na Poljskem. Le Španija, Portugalska in Latvija bodo imele zaradi suše pridelavo slabšo.


Kako kaže v Sloveniji? Po dveh slabih letinah zaradi pozeb strokovnjaki za sadjarstvo ugotavljajo, da je malo sadjarjev, ki jim je v letošnjih vremenskih razmerah uspelo pridelati dobro letino. Marsikje obeta drobna, škrlupasta in od toče ter sončnih ožigov poškodovana jabolka slabe fiziološke stabilnosti. Izjema so le redki posamezni pridelovalci. Veliko vlogo ima namreč tudi dobra tehnologija, ki jo prilagodimo zelo variabilnim vremenskim sezonam, od namakanja, protitočnih mrež do primernih tehnoloških ukrepov. Po obdobju zorenja spada letošnja letina med zgodnejše. Zato bo večina sadjarjev na zgodnejših legah začela obirati zgodnje sorte takoj po 15. avgustu. Vročina je pospešila zorenje tudi pri poznejših jesenskih sortah in tehnološka zrelost bo nastopila prej kot običajno. V vročini je treba poskrbeti za čimprejšnji odvoz obranih jabolk iz nasada zaradi velike nevarnosti sončnih ožigov. Količinsko obilna in kakovostno slabša letina v Sloveniji in EU bo najverjetneje občutno znižala jesenske odkupne cene za jabolka namizne kakovosti. Enako je pričakovati pri odkupu industrijskih. Andreja Sušnik