Prforcenhaus prevzel oblast (FOTO)
Še v začetku letošnjega leta so bile koronske razmere tako negotove in zaostrene, da si nihče ni upal niti potiho, kaj šele na glas razmišljati o množičnih prireditvah.
A nenadna sprostitev ukrepov, ki so dve leti dušili druženje, je prinesla res veliko olajšanje, žal pa je bilo za organizatorje velikih prireditev, na katerih se zbere več kot tisoč ljudi, le malo prepozno, da bi se tik pred zdajci lotili organizacije, ki zahteva tudi precej birokratskih postopkov.
A v krajih, kjer je tradicija dodobra zasidrana v zavest ljudi, ne potrebujejo jasno začrtanega urnika, da bi vedeli, kako se že desetletja stvarem streže v času pusta. In se je tudi v dolenjskih Benetkah zgodilo vse spontano.
V nedeljo zjutraj, še tema je bila, je občane tega najmanjšega dolenjskega mesteca zbudila pustna budnica. Glasni prforcenhausarji so se zapeljali tudi po okoliških vaseh in naznanili, kdo bo v občini vladal v naslednjih dneh. Tudi v nadaljevanju nedelje je potekalo vse kot običajno, le da v primerjavi s prejšnjimi leti spontano. Ko je ura odbila dve, se je vodstvo prforcenhausa zbralo pred občinsko stavbo. Aktualni predsednik je prižgal pustni ogenj, oklicali so Kurenta, občinsko zastavo pa so zamenjali s svojimi. A žal so ostali pred zaprtimi občinskimi vrati.
Čas korone je namreč tudi malo prilagodil delovni čas občinarjev, zato so bili šelmarji jasni, da bodo po ključ občinske stavbe prišli takoj v ponedeljek zjutraj v upanju in prepričanju, da župan občine Ladko Petretič ne bo, tako kot ni nikoli doslej, prav nič kompliciral pri predaji oblasti. Konec koncev naj vendar šelmarji pokažejo, kako bi se spopadli z aktualnimi problemi v občini. Na primer s protipoplavno zaščito tega starodavnega mesteca. Država je namreč pripravljena v zaščito mesta vložiti milijone, a po zaslugi peščice glasnih domačinov se naložba nekako odmika in celo izmika.
Spontana povorka
Kaj si o protipoplavni zaščiti Kostanjevice mislijo Šentjernejčani, so sosedom jasno povedali s svojo opravo v povorki. Prišli so po nepovratni denar, ki bi ga, če se ga že Kostanjevičani otepajo, vtaknili v svojo občino. Spontana povorka sicer ni bila tako množična kot v normalnih letih, a je bila kljub temu zanimiva in pestra, nasmejani obrazi pa so dali jasno vedeti, kako zelo smo pogrešali druženje.
Razigrani so bili tako obiskovalci, več sto jih je prišlo, kot maškare. In ob poskočnih zvokih tako domače godbe kot kolegov iz Samoborja se je marsikdo kar zavrtel po cesti, pa čeprav niti vreme ni bilo prijazno. Če so nas topli sončni žarki še pred dnevi razvajali z nenavadno visokimi temperaturami, je v nedeljo brilo in padalo, med rosenjem se je spustila tudi kakšna snežinka.
1747.
prvič omenjajo pustovanje v Kostanjevici.
V pustni povorki torej ni manjkal kostanjeviški pihalni orkester, siceršnjega dirigenta Tonija Homana je, tako kot vedno v pustnem času, zamenjal poskočni Matjaž Krhin - Hini. Godbi je sledilo nekaj večjih in manjših pustnih skupin, ki so odsev časa, ki ga živimo, predvsem pa v znamenju korone in cepljenja. Maškare že vedo, katero cepivo je najbolj učinkovito! V povorki pa niso manjkale niti nekatere tradicionalne slovenske maske, na primer ločki kosci, ki jih ohranjajo v okviru fašjenka iz Dobove, in kurenti iz Markovcev.
Sicer pa ima pustovanje v drugem najstarejšem mestu v Sloveniji res globoke korenine. Cerkveni zapisi ga omenjajo že leta 1747, sicer pa je na grbu Etnološkega društva Prforcenhaus zapisana letnica 1854.
Običajev niti korona ne more zatreti.
Resda ni podatkov, kaj se je okrog pusta dogajalo v tistih letih, kroži pa več zgodbic o tem, od kod ta letnica, med drugim tudi ta, da so se Kostanjevičani, ko so se pripravljali na praznovanje 700. obletnice pridobitve mestnih pravic, to je bilo leta 1952, pogovarjali tudi o pustnem običaju, za katerega so vedeli povedati, da poteka že kakšnih sto let. In zapisali so letnico 1854. V Kostanjevici je torej tradicija res močno zasidrana v zavesti domačinov, ki dokazujejo, da običajev niti korona ne more zatreti.
