TUJERODNE VRSTE
Pozor, strupene ribe zašle v Jadran
Počitnikarji so v zadnjem času v Jadranskem morju opazili več nenavadnih živali.
Odpri galerijo
Belega morskega psa bomo redko srečali v Jadranu. FOTO: Guliver/Getty Images
LJUBLJANA – Dopustniki, ki uživajo na obalah hrvaškega Jadranskega morja, so v zadnjem času opazili več nenavadnih živali. Denimo morskega polža, ki je prišel iz Indijskega oceana. Na srečo ni strupen kot nekatere druge eksotične vrste, ki so v minulih letih svoj dom našle v Jadranskem morju. Nekatere so nenevarne in ne vplivajo na ekosistem morja, so pa tudi take, pred katerimi se moramo obvarovati, opozarja hrvaška agencija za okolje in prostor.
Velik vpliv na spremembe ima temperatura, predvsem morja. Sredozemsko morje se vse bolj segreva, zaradi tega se veča število živali, ki imajo rade toploto. Na vnos in širjenje tujerodnih vrst sicer vpliva mnogo dejavnikov, tudi pomorski promet, turizem, ribolov. Strokovnjaki pravijo, da je zaradi pomanjkanja raziskav težko oceniti število morskih vrst, tudi prišlekov, v Jadranu, ocenjujejo pa, da je v zadnjem desetletju prišlo okoli 14 novih vrst.
Nekatere so strupene, denimo riba napihovalka, ki so jo lani našli blizu Tribunja. Na začetku meseca so na vhodu v Jadran pri Otrantu opazili morskega psa, ki se je približal italijanski obali. V Jadranu sicer živi 29 vrst morskih psov, a belega le redko vidimo. Zadnji napad na človeka je bil leta 2008 blizu Visa.
No, če se tujerodna vrsta prilagodi življenju na novem območju, v našem primeru v Jadranskem morju, in nima naravnih sovražnikov, lahko postane invazivna, širjenje takih vrst pa lahko poruši stabilnost ekosistema, povzroči tudi gospodarsko škodo in ogrozi zdravje ljudi. Lep primer, kako invazivne vrste lahko povzročajo težave, je rebrača, podobna meduzi, ki se je v severnem Jadranu pojavila leta 2005. Zloglasni zooplankton se hrani z drugim planktonom ter ribjimi jajčeci. V Črnem morju je rebrača pred leti zdesetkala plave ribe, v nadlogo je tudi ribičem, ko se tako namnoži, da zlepi in obremeni njihove mreže.
Zato sta nadzor invazivnih vrst ter zmanjševanje njihovega vpliva na druge vrste in ekosistem eden največjih izzivov zaščite narave v Evropi. Prav zato je pomembno zgodnje odkrivanje prisotnosti potencialno invazivne tuje vrste: če jo opazite, obvestite agencijo za okolje in prostor.
29 morskih psov živi v Jadranskem morju.
Velik vpliv na spremembe ima temperatura, predvsem morja. Sredozemsko morje se vse bolj segreva, zaradi tega se veča število živali, ki imajo rade toploto. Na vnos in širjenje tujerodnih vrst sicer vpliva mnogo dejavnikov, tudi pomorski promet, turizem, ribolov. Strokovnjaki pravijo, da je zaradi pomanjkanja raziskav težko oceniti število morskih vrst, tudi prišlekov, v Jadranu, ocenjujejo pa, da je v zadnjem desetletju prišlo okoli 14 novih vrst.
Če opazite nenavadno bitje, obvestite odgovorne.
Nekatere so strupene, denimo riba napihovalka, ki so jo lani našli blizu Tribunja. Na začetku meseca so na vhodu v Jadran pri Otrantu opazili morskega psa, ki se je približal italijanski obali. V Jadranu sicer živi 29 vrst morskih psov, a belega le redko vidimo. Zadnji napad na človeka je bil leta 2008 blizu Visa.
Velik vpliv na spremembe ima temperatura, predvsem morja.
No, če se tujerodna vrsta prilagodi življenju na novem območju, v našem primeru v Jadranskem morju, in nima naravnih sovražnikov, lahko postane invazivna, širjenje takih vrst pa lahko poruši stabilnost ekosistema, povzroči tudi gospodarsko škodo in ogrozi zdravje ljudi. Lep primer, kako invazivne vrste lahko povzročajo težave, je rebrača, podobna meduzi, ki se je v severnem Jadranu pojavila leta 2005. Zloglasni zooplankton se hrani z drugim planktonom ter ribjimi jajčeci. V Črnem morju je rebrača pred leti zdesetkala plave ribe, v nadlogo je tudi ribičem, ko se tako namnoži, da zlepi in obremeni njihove mreže.
Lani so v Jadranskem morju našli ribo napihovalko.
Zato sta nadzor invazivnih vrst ter zmanjševanje njihovega vpliva na druge vrste in ekosistem eden največjih izzivov zaščite narave v Evropi. Prav zato je pomembno zgodnje odkrivanje prisotnosti potencialno invazivne tuje vrste: če jo opazite, obvestite agencijo za okolje in prostor.
