Ohladitev prehiteva ledene može

Še pred ledenimi možmi, svetim Pankracijem, Servacijem in Bonifacijem, ki godujejo od 12. do 14. maja, je Slovenijo dosegla ohladitev. V preteklosti so ledenim možem pripisovali krivdo za mrzlo in mokro vreme, ki se ob še možnem prodoru polarne zračne mase lahko pojavi maja in povzroči poznospomladansko pozebo. V slovenskem prostoru je ta posledica advekcijskih in radiacijskih ohladitev. Najpogosteje jo povzroči kombinacija obeh vrst ohladitev, advekcijsko-radiacijske, kar pomeni, da vdoru hladnega zraka s severa ali severovzhoda ponoči sledi še močno radiacijsko ohlajanje. Če taka ohladitev sovpada z občutljivimi razvojnimi fazami cvetenja sadnega drevja, je za cvetove in plodiče navadno usodna, saj temperatura zraka v prizemnih plasteh ozračja lahko pade več stopinj pod ničlo.


Ohladitev s severa nas je letos dosegla v nedeljo, 5. maja, najhladnejše jutro pa je bilo v torek (7. maja), ko je bila marsikje slana. V tem času se fenološki razvoj, ki zajema občutljive fenološke faze cvetenja raznih sadnih vrst, že zaključuje. Cvetni brsti so že v razvojni fazi mladih plodičev. V višjih predelih celinske Slovenije (Gorenjska, Notranjska in Kočevska) cvetijo le še visokodebelne jablane.

Pomembna odpornost

Spomladanska pozeba je najpogostejša v zgodnjem obdobju odpiranja cvetnih brstov (na primer fenološke faze mišje ušesce, balon, odprt cvet, mladi plodiči ...). Polno odprti cvetovi koščičarjev in pečkarjev pozebejo pri temperaturi zraka, nižji od –2 °C, za mlade oplojene plodiče so usodne temperature zraka, nižje od –1° C, še zaprti brsti pozebejo pri temperaturah pod –3 °C. Še bolj občutljiva kot pečkate in koščičaste sadne vrste sta oreh in vinska trta. Odpirajoče se cvetne brste oreha lahko poškoduje že ena negativna stopinja, če brsti že odganjajo, je lahko usodnih že nekaj desetink stopinje pod ničlo. Pozeba vinske trte na naših vinorodnih območjih običajno prizadene odganjajoče mladike in mlade liste, zanje so nevarne temperature pod –2 °C. Vinska trta je zdaj v najobčutljivejšem razvojnem obdobju, zato držimo pesti, da ohladitev ne bo zajela tudi naših vinorodnih območij.
Pri cvetovih sadnih dreves najprej pomrzneta pestič in semenska zasnova, precej manj občutljiv je cvetni venec, dokaj odporni so prašnice in pelod. Nizke temperature zraka lahko cvet oziroma cvetni brst povsem uničijo. V tem primeru je pozeba popolna. Pozeba je lahko tudi nepopolna, kadar cvetni brst preživi, a se običajno pojavi sterilnost cvetov, poveča se delež polikarpnih plodov in se poruši naravni ritem fenološkega razvoja.


Precejšnjo vlogo pri preživetju cvetov in brstov ima odpornost, kar je lahko genetska lastnost vrste in sorte sadne rastline. Odpornost rastline je tudi pridobljena lastnost, nanjo vplivajo tehnologija, prehranjenost, starost drevesa in tudi lega rastišča. Pri obsežnosti povzročene škode ima pomembno vlogo tudi lastnost postopnega cvetenja, kar pomeni, da so na drevesu hkrati brsti in cvetovi v različnih razvojnih fazah, od katerih nekatere lažje preživijo.

Spet sneg v višinah

V noči na nedeljo so se padavine okrepile. Ohladilo se je. Meja sneženja se je spustila do nadmorske višine okoli 800 m, ob močnejših padavinah lahko ponekod tudi nekoliko niže. Spomin nam seže v leto 2016, ko je sneženje ob koncu aprila 2016 zajelo pretežni del Slovenije. V spodnjem višinskem pasu severnega dela države do nadmorske višine 500, ponekod do 700 m, je zapadlo do 20 cm mokrega snega, v višjih legah tudi do pol metra. Poškodovana so bila posamezna drevesa, zlasti odlomi vej ob gozdnih koridorjih in na gozdnem robu, predvsem pri listavcih in ponekod tudi boru. V višjih legah je bilo snega več, a je bil suh, zato ni povzročal večjih poškodb. Letos v višjih legah listavci večinoma še niso bili dokončno olistani in je tudi zato poškodb manj. V hribovitih predelih Gorenjske in Bovške pa se je sneg prijemal vej in obtežil veje že ozelenjenih dreves.