PRVA JAVNA GIMNAZIJA
Novomeščani prehiteli Ljubljančane
Gimnazija v Novem mestu, ki jo je leta 1746 dovolila ustanoviti Marija Terezija, je bila prva javna gimnazija na ozemlju habsburške monarhije.
Odpri galerijo
Branko Bregant
Novomeška gimnazija je bila prva javna gimnazija v habsburški monarhiji, ustanovljena 8. avgusta 1746, blagoslov za njeno ustanovitev pa je dala cesarica Marija Terezija. To je bila velika pridobitev za celotno cesarstvo, predvsem za slovenske dežele.
Prof. dr. Jože Gričar, zaslužni profesor Univerze v Mariboru in koordinator evropskega programa omrežja terezijanskih gimnazij, ki deluje na portalu eregion.eu, poudarja, da je Marija Terezija, ki je vladala v obdobju 1740–1780, zaslužna za razvoj šolstva: na podlagi razvoja desetih javnih gimnazij je vzpostavila sistem obveznega osnovnega šolanja v celotni monarhiji.
Kakor piše na spletni strani novomeške gimnazije, so vodstvo šole prevzeli novomeški frančiškani, pouk pa je stekel 3. novembra 1746. Na koncu seznama 66 dijakov (bili so sami fantje) je prvi prefekt novomeške gimnazije pater Godfrid Pfeiffer zapisal: »S to skromno in majceno skupino se je začel novomeški študij.«
Ob ustanovitvi je bila Gimnazija Novo mesto edina daleč naokoli in je imela že vse od začetka pomembno kulturno, izobraževalno, znanstveno, gospodarsko in politično vlogo v življenju Novomeščanov in drugih Slovencev. Na njej so se izobraževali številni znanstveniki, umetniki in gospodarstveniki, kot so Josip Plemelj, Ivan Tavčar, Oton Župančič, Slavko Grum, Božidar Jakac, Miran Jarc, Dragotin Kette, Marjan Kozina, Anton Podbevšek, Vladimir Lamut, Pino Mlakar, Marjan Mušič in Leon Štukelj.
Gimnazijski pouk je sprva potekal v stavbi, ki še danes stoji poleg župnije sv. Lenarta. Kakor pravijo zgodovinski viri, so frančiškani vestno opravljali svoje delo. Bili so svobodoumni: o tem priča že dejstvo, da nikoli niso uvedli obveznega pouka stare grščine. Leta 1870 jim je država odvzela vodenje gimnazije in na šoli so začeli poučevati tudi laični učitelji.
Po letu 1912, ko so se gimnazijci preselili v novo zgradbo v današnji Seidlovi ulici, je v nekdanjem poslopju delovala mestna bolnišnica, danes pa ima tam prostore Glasbena šola Marjana Kozine. V treh stoletjih je preživela različne države, vojne, politične sisteme, šolske reforme in programe. Novomeška gimnazija ima zdaj 650 dijakov in nekaj manj kot 70 zaposlenih.
Ustanovitev prve javne gimnazije v monarhiji je bila res nekaj posebnega, pravi prof. Gričar. »Za Novo mesto je to veliko pomenilo. A to ni bila šola za Novomeščane, to je bila šola za ta del monarhije, ker je bilo v ustanovni listini rečeno, da bodo sem prišli tudi iz bližnjih hrvaških krajev in Bele krajine. Tudi za Dunaj je to veliko pomenilo: to je bila prva izmed desetih javnih gimnazij. Marija Terezija jih je v 40 letih vladanja ustanovila samo deset. Očitno je bila zelo pazljiva pri tem, komu je dala dovoljenje. To je bila velika reč za Kranjsko, za našo deželo, in za Avstrijo. A to je bil za Marijo Terezijo najbrž poskus, da so testirali ustanavljanje šol. Po tem obdobju je sprejela zakon o obveznem osnovnem šolanju,« poudarja prof. Gričar.
Novomeška gimnazija je bila ena od navadnih šol, dijaki so prihajali tudi iz krajev, ki so bili 200 kilometrov od Novega mesta. Zato tudi bolje razumemo, od kod imena maturantov, ki so tu končali šolanje. To je bila edina takšna šola. In nekaj je še pomembno, kar piše tudi v listini: tisti, ki je končal to gimnazijo, je imel enakovredno spričevalo kot kateri koli drug gimnazijec v monarhiji. Nobenih omejitev ni bilo za nobeno univerzo v vsej monarhiji, pravi naš sogovornik.
»Stavek v ustanovni listini opozarja, da ne bi kdo nagajal, saj bi s tem tvegal zamero in kazen Marije Terezije. Koliko se je nagajalo, preden je nastala Univerza v Novem mestu. Ampak zdaj jo imamo. Ta dama je bila pametna. Njeno izjemnost ji priznava ves svet. Štirideset let vzdržati in imeti petnajst otrok in voditi še vse vojne ... V svojem aparatu je najbrž imela zelo modre ljudi, ki jim je znala prisluhniti. A če ona ne bi bila pametna, ne bi iskala pametnih uradnikov,« se zareži prof. Jože Gričar.
Vladarica Marija Terezija na upodobitvi Martina van Meytensa iz leta 1759 FOTO: Wikimedia Commons
Prof. dr. Jože Gričar, zaslužni profesor Univerze v Mariboru in koordinator evropskega programa omrežja terezijanskih gimnazij, ki deluje na portalu eregion.eu, poudarja, da je Marija Terezija, ki je vladala v obdobju 1740–1780, zaslužna za razvoj šolstva: na podlagi razvoja desetih javnih gimnazij je vzpostavila sistem obveznega osnovnega šolanja v celotni monarhiji.
Izjemna pridobitev za Slovence
Kakor piše na spletni strani novomeške gimnazije, so vodstvo šole prevzeli novomeški frančiškani, pouk pa je stekel 3. novembra 1746. Na koncu seznama 66 dijakov (bili so sami fantje) je prvi prefekt novomeške gimnazije pater Godfrid Pfeiffer zapisal: »S to skromno in majceno skupino se je začel novomeški študij.«
Novo mesto je leta 1746 dobilo prvo javno gimnazijo v habsburški monarhiji. FOTO: Staš Ivanc
Ob ustanovitvi je bila Gimnazija Novo mesto edina daleč naokoli in je imela že vse od začetka pomembno kulturno, izobraževalno, znanstveno, gospodarsko in politično vlogo v življenju Novomeščanov in drugih Slovencev. Na njej so se izobraževali številni znanstveniki, umetniki in gospodarstveniki, kot so Josip Plemelj, Ivan Tavčar, Oton Župančič, Slavko Grum, Božidar Jakac, Miran Jarc, Dragotin Kette, Marjan Kozina, Anton Podbevšek, Vladimir Lamut, Pino Mlakar, Marjan Mušič in Leon Štukelj.
Zahvala Novomeščanom in vladarici FOTO: Staš Ivanc
Gimnazijski pouk je sprva potekal v stavbi, ki še danes stoji poleg župnije sv. Lenarta. Kakor pravijo zgodovinski viri, so frančiškani vestno opravljali svoje delo. Bili so svobodoumni: o tem priča že dejstvo, da nikoli niso uvedli obveznega pouka stare grščine. Leta 1870 jim je država odvzela vodenje gimnazije in na šoli so začeli poučevati tudi laični učitelji.
Novomeščani prviIn kako to, da je Novo mesto dobilo prvo javno gimnazijo, in ne Ljubljana, ki je bila vendarle večja? »Ker je niso prosili ne Ljubljančani, ne Mariborčani, ne Celjani. Najbrž bi dobili dovoljenje. A Novomeščani so bili pametni, saj so tudi plače za učitelje plačevali sami. Marija Terezija je dala le dovoljenje, da smejo imeti naziv gimnazija in vse pravice, ki spadajo zraven,« pravi prof. Jože Gričar.
Po letu 1912, ko so se gimnazijci preselili v novo zgradbo v današnji Seidlovi ulici, je v nekdanjem poslopju delovala mestna bolnišnica, danes pa ima tam prostore Glasbena šola Marjana Kozine. V treh stoletjih je preživela različne države, vojne, politične sisteme, šolske reforme in programe. Novomeška gimnazija ima zdaj 650 dijakov in nekaj manj kot 70 zaposlenih.
Novost v monarhiji
Ustanovitev prve javne gimnazije v monarhiji je bila res nekaj posebnega, pravi prof. Gričar. »Za Novo mesto je to veliko pomenilo. A to ni bila šola za Novomeščane, to je bila šola za ta del monarhije, ker je bilo v ustanovni listini rečeno, da bodo sem prišli tudi iz bližnjih hrvaških krajev in Bele krajine. Tudi za Dunaj je to veliko pomenilo: to je bila prva izmed desetih javnih gimnazij. Marija Terezija jih je v 40 letih vladanja ustanovila samo deset. Očitno je bila zelo pazljiva pri tem, komu je dala dovoljenje. To je bila velika reč za Kranjsko, za našo deželo, in za Avstrijo. A to je bil za Marijo Terezijo najbrž poskus, da so testirali ustanavljanje šol. Po tem obdobju je sprejela zakon o obveznem osnovnem šolanju,« poudarja prof. Gričar.
272
let že deluje novomeška gimnazija.
let že deluje novomeška gimnazija.
Novomeška gimnazija je bila ena od navadnih šol, dijaki so prihajali tudi iz krajev, ki so bili 200 kilometrov od Novega mesta. Zato tudi bolje razumemo, od kod imena maturantov, ki so tu končali šolanje. To je bila edina takšna šola. In nekaj je še pomembno, kar piše tudi v listini: tisti, ki je končal to gimnazijo, je imel enakovredno spričevalo kot kateri koli drug gimnazijec v monarhiji. Nobenih omejitev ni bilo za nobeno univerzo v vsej monarhiji, pravi naš sogovornik.
Spominska plošča»Kdo ne pozna našega Plemlja, Župančiča, Ketteja, Tavčarja, Lamuta, Jakca, Kozine, Barage, Glavarja, Tomca, Štuklja, Mlakarja, Klemenčiča, Golije, Jakca, Gruma, Podbevška, Bukovčeve, Andrijaniča? Vsi ti in še številni so vtisnili globok in neizbrisen pečat v slovenski kulturi, znanosti, zgodovini in gospodarstvu,« je ob odkritju spominske plošče na poslopju nekdanje gimnazije 4. oktobra dejal dr. Miha Japelj, predsednik Odbora za promocijo kulturne dediščine Novega mesta. Denar za izdelavo plošče in prenovo izvirnega portala prvotne novomeške gimnazijske stavbe je prispevala novomeška Krka.
»Stavek v ustanovni listini opozarja, da ne bi kdo nagajal, saj bi s tem tvegal zamero in kazen Marije Terezije. Koliko se je nagajalo, preden je nastala Univerza v Novem mestu. Ampak zdaj jo imamo. Ta dama je bila pametna. Njeno izjemnost ji priznava ves svet. Štirideset let vzdržati in imeti petnajst otrok in voditi še vse vojne ... V svojem aparatu je najbrž imela zelo modre ljudi, ki jim je znala prisluhniti. A če ona ne bi bila pametna, ne bi iskala pametnih uradnikov,« se zareži prof. Jože Gričar.
