VELENJSKO JEZERO
Novoletni potop prek spleta
Namesto potapljanja v Velenjsko jezero letos videoprogram v živo.
Odpri galerijo
Zdravica FOTOGRAFIJI: Jože Miklavc
Društvo podvodnih dejavnosti Jezero Velenje že več kot četrt stoletja prvega dne v letu organizira novoletni potop na Velenjskem jezeru. Potapljači, profesionalni reševalci in rekreacijski potapljači iz vse Slovenije se potopijo v mrzlo vodo od 6 do 8 m globoko, nazdravijo s penino ter tako simbolno odprejo potapljaško sezono. Običaj, ki je nastal spontano, so ponovili tudi letos, že 26., le da zaradi ukrepov za zajezitev epidemije koronavirusa virtualno, brez dejanskega potopa. Polurni videoprogram v živo je bil namenjen predstavitvi tradicionalnega dogodka ter spominu na prvi podvig in vse nadaljnje.
Začelo se je leta 1995, ko so se štirje prijatelji, člani leta 1981 ustanovljenega društva DPD Jezero Velenje, po dolgi noči domislili, da bi se osvežili v hladni jezerski vodi. Velenjčan Benjamin Strozak je s Predragom Ružičem ter policistoma specialne enote Petrom Očkerlom in Antonom Travnerjem pripravil vse potrebno in 1. januarja 1996 ob 13. uri so se s še nekaj kolegi in prijatelji v potapljaških oblekah z jeklenkami potopili in si pod vodo voščili varno in srečno potapljanje. Na potopu jih je bilo 11, tudi dve dekleti, Majda Ružič in Jerneja Vuk, ter edini, ki se je potapljal 25-krat, učitelj tehnike Jernej Herman.
Prvo, zdaj že legendarno potapljanje sta fotografirala in posnela dva policista, člana specialne policije Milan Glavina-Tyson in Beno Gorkič, ki se je pozneje smrtno ponesrečil pri potopu v Divjem jezeru pri Idriji. Poleg teh sta bila pod vodo še Bojan Lončarič ter Zoran Laubenstein, s čolna pa so izvajali nadzor in varovanje trije člani – potapljači Društva za preiskovanje voda iz Celja Mišo Mandarič, Brane Planinc ter Jure Belužič. Že naslednje leto so 7 metrov pod gladino odprli steklenice penine ter malo te in malo jezerske vode družno izpili. Tradicija se je širila med klubi in potapljaškimi društvi, nekoč s kar 52 potapljači z licencami in v popolni opremi ter pod strokovnim nadzorom, ki ga zadnje desetletje izvajajo Benjamin Strozak, zdajšnji predsednik društva Staš Strozak in vodja potopa Leon Verdnik. Če razmere dopuščajo, jih iz zraka nad gladino jezera spremljajo balonarji iz Šaleške doline.
Letos so točno ob 13. uri prikazali zgodovinske posnetke, fotografije in filmsko gradivo z vseh potopov, ob druženju prek spleta tako tradicije niso prekinili; tudi letos si želijo več športnega potapljanja, potapljaških del ter čim manj reševanj iz vodnih globin, svojim članom ter podpornikom pa želijo srečno z geslom Op, potop!
Včasih jih spremljajo balonarji.
Začelo se je leta 1995, ko so se štirje prijatelji, člani leta 1981 ustanovljenega društva DPD Jezero Velenje, po dolgi noči domislili, da bi se osvežili v hladni jezerski vodi. Velenjčan Benjamin Strozak je s Predragom Ružičem ter policistoma specialne enote Petrom Očkerlom in Antonom Travnerjem pripravil vse potrebno in 1. januarja 1996 ob 13. uri so se s še nekaj kolegi in prijatelji v potapljaških oblekah z jeklenkami potopili in si pod vodo voščili varno in srečno potapljanje. Na potopu jih je bilo 11, tudi dve dekleti, Majda Ružič in Jerneja Vuk, ter edini, ki se je potapljal 25-krat, učitelj tehnike Jernej Herman.
Potopijo se vsaj šest metrov globoko.
Prvo, zdaj že legendarno potapljanje sta fotografirala in posnela dva policista, člana specialne policije Milan Glavina-Tyson in Beno Gorkič, ki se je pozneje smrtno ponesrečil pri potopu v Divjem jezeru pri Idriji. Poleg teh sta bila pod vodo še Bojan Lončarič ter Zoran Laubenstein, s čolna pa so izvajali nadzor in varovanje trije člani – potapljači Društva za preiskovanje voda iz Celja Mišo Mandarič, Brane Planinc ter Jure Belužič. Že naslednje leto so 7 metrov pod gladino odprli steklenice penine ter malo te in malo jezerske vode družno izpili. Tradicija se je širila med klubi in potapljaškimi društvi, nekoč s kar 52 potapljači z licencami in v popolni opremi ter pod strokovnim nadzorom, ki ga zadnje desetletje izvajajo Benjamin Strozak, zdajšnji predsednik društva Staš Strozak in vodja potopa Leon Verdnik. Če razmere dopuščajo, jih iz zraka nad gladino jezera spremljajo balonarji iz Šaleške doline.
Tradicije niti letos niso prekinili, so pa se zaradi epidemije družili prek spleta.
Letos so točno ob 13. uri prikazali zgodovinske posnetke, fotografije in filmsko gradivo z vseh potopov, ob druženju prek spleta tako tradicije niso prekinili; tudi letos si želijo več športnega potapljanja, potapljaških del ter čim manj reševanj iz vodnih globin, svojim članom ter podpornikom pa želijo srečno z geslom Op, potop!
