PRIHAJA POLARNI MRAZ
Nizke temperature imajo lahko hude posledice
Velike temperaturne razlike, ko stopimo iz ogrevanih bivalnih prostorov, so lahko nevarne.
Odpri galerijo
Navaden prehlad se lahko sprevrže v pljučnico ali pa še v kaj drugega. FOTO: Reuters
LJUBLJANA – Poročali smo že, da v naše kraje prihaja mraz, ki se zgodi zgolj nekajkrat na stoletje. Ob nizkih temperaturah naj bodo še posebej previdni ljudje, ki imajo težave z zdravjem.
V prihodnjih dneh, ko naj bi temperature tudi čez dan ostajale pod lediščem, zdravnica družinske medicine Nena Kopčavar Guček svetuje previdnost predvsem tistim, ki že imajo težave z zdravjem, saj se lahko ob stiku z mrazom njihovo stanje poslabša. Sicer pa, kot pravi, če se dobro prilagodimo, je tudi zima lahko lepa in nenevarna.
Kopčavar Gučkova v zelo mrzlih dneh izhode na prosto odsvetuje ljudem, ki imajo gripo, prehlad ali kakšna virusna obolenja. Velike temperaturne razlike, ko stopimo iz ogrevanih bivalnih prostorov z 20 do 24 stopinjami Celzija na deset stopinj pod ničlo, so za organizem izjemno velik izziv. Organizem, ki je že obolel oziroma je okužen, pa se še težje prilagaja, zato taki temperaturni šoki lahko povzročijo zaplete. Navaden prehlad se lahko sprevrže v pljučnico ali pa še v kaj drugega.
Po njenih besedah morajo paziti tudi vsi kronični bolniki. Poleg tistih, ki imajo težave s krvnim obtokom, z ožiljem in s srcem, tudi vsi s kroničnimi boleznimi dihal, denimo astmatiki in bolniki s kronično obstruktivno pljučno boleznijo, pa bolniki z revmatskimi boleznimi. Kronična vnetja sklepov se, denimo, ob stiku z mrazom močno poslabšajo.
Ljudje, ki imajo angino pektoris, slabo prekrvavitev srčne mišice, pa lahko ob nenadnem prehodu na mraz doživijo zelo hudo srčno bolečino in še kaj hujšega, morda tudi infarkt. Ker so nagle velike temperaturne spremembe za organizem šok, Kopčavar Gučkova vsem svetuje, da se poskušajo postopno ogrevati in tudi postopno ohlajati.
Ljudem, ki se s toplim vozilom pripeljejo v službo, parkirajo na parkirišču, nato pa morajo del poti opraviti še peš, tako priporoča, da na parkirišču avto ugasnejo, s tem tudi avtomobilsko gretje, in posedijo v avtomobilu, ki se začne počasi ohlajati, šele potem naj stopijo na mraz. Postopnost svetuje tudi v primeru, če pride do omrzlin prstov na rokah ali nogah; teh tako ne namočimo v toplo vodo, ampak vodo postopno ogrevamo.
Sicer pa je po njenih besedah v mrzlih dneh za vse obvezna oprema primerna in nepremočljiva obutev, če je mogoče, z debelimi podplati, da nam mraz skozi čevlje ne more do živega, oblačila pa naj vključujejo tudi rokavice in kapo.
Naj ne pozabijo na kapo, svetuje tudi tistim, ki se kljub nizkim temperaturam ne želijo odpovedati vadbi na prostem. Z veseljem ugotavlja, da so zimski rekreativci vedno bolj primerno oblečeni. Še pred nekaj leti pa se je pogosto zgodilo, da so tekači ali kolesarji sicer primerno poskrbeli za obutev in obleko, a so imeli odkrito glavo.
Pri nizkih temperaturam mora biti glava pokrita, saj skozi predel glave oddajamo veliko toplote in se na ta način tudi prehladimo, je pojasnila Kopčavar Gučkova in izpostavila, da temperature blizu ledišča oziroma nekoliko pod njim še niso problematične. Ko je zunaj hladneje od minus deset stopinj, pa kaže resno razmisliti, ali ne bi vadbe morda prilagodili in se zadovoljili s fitnesom ali kakšno drugačno telovadbo v zaprtem prostoru.
»Kot sem včasih začudena, ko poleti pri plus 35 stopinjah srečam ljudi, ki ravno opoldne tečejo, bom enako zaskrbljena, če bom videla ljudi, ki bodo tekli pri teh najnižjih temperaturah,« je še povedala sogovornica, ki tudi sama rada teče in je zagovornica svežega zraka. Vsekakor pa si je treba prisluhniti in spremljati odziv na vadbo, je dodala.
Ne nazadnje pa po njenih besedah ne gre pozabiti niti na obraz, ki ostaja izpostavljen nizkim temperaturam. Pozimi je zelo dobrodošlo, da je krema, s katero se zaščitimo, bolj mastna kot poleti, ko zadostuje vlažilna krema. Podobno velja tudi za ustnice.
V prihodnjih dneh, ko naj bi temperature tudi čez dan ostajale pod lediščem, zdravnica družinske medicine Nena Kopčavar Guček svetuje previdnost predvsem tistim, ki že imajo težave z zdravjem, saj se lahko ob stiku z mrazom njihovo stanje poslabša. Sicer pa, kot pravi, če se dobro prilagodimo, je tudi zima lahko lepa in nenevarna.
Kopčavar Gučkova v zelo mrzlih dneh izhode na prosto odsvetuje ljudem, ki imajo gripo, prehlad ali kakšna virusna obolenja. Velike temperaturne razlike, ko stopimo iz ogrevanih bivalnih prostorov z 20 do 24 stopinjami Celzija na deset stopinj pod ničlo, so za organizem izjemno velik izziv. Organizem, ki je že obolel oziroma je okužen, pa se še težje prilagaja, zato taki temperaturni šoki lahko povzročijo zaplete. Navaden prehlad se lahko sprevrže v pljučnico ali pa še v kaj drugega.
Pazljivi naj bodo tudi kronični bolniki
Po njenih besedah morajo paziti tudi vsi kronični bolniki. Poleg tistih, ki imajo težave s krvnim obtokom, z ožiljem in s srcem, tudi vsi s kroničnimi boleznimi dihal, denimo astmatiki in bolniki s kronično obstruktivno pljučno boleznijo, pa bolniki z revmatskimi boleznimi. Kronična vnetja sklepov se, denimo, ob stiku z mrazom močno poslabšajo.
Ljudje, ki imajo angino pektoris, slabo prekrvavitev srčne mišice, pa lahko ob nenadnem prehodu na mraz doživijo zelo hudo srčno bolečino in še kaj hujšega, morda tudi infarkt. Ker so nagle velike temperaturne spremembe za organizem šok, Kopčavar Gučkova vsem svetuje, da se poskušajo postopno ogrevati in tudi postopno ohlajati.
Ljudem, ki se s toplim vozilom pripeljejo v službo, parkirajo na parkirišču, nato pa morajo del poti opraviti še peš, tako priporoča, da na parkirišču avto ugasnejo, s tem tudi avtomobilsko gretje, in posedijo v avtomobilu, ki se začne počasi ohlajati, šele potem naj stopijo na mraz. Postopnost svetuje tudi v primeru, če pride do omrzlin prstov na rokah ali nogah; teh tako ne namočimo v toplo vodo, ampak vodo postopno ogrevamo.
Sicer pa je po njenih besedah v mrzlih dneh za vse obvezna oprema primerna in nepremočljiva obutev, če je mogoče, z debelimi podplati, da nam mraz skozi čevlje ne more do živega, oblačila pa naj vključujejo tudi rokavice in kapo.
Rekreativci naj ne pozabijo na primerno obutev, oblačila in tudi pokrivalo
Naj ne pozabijo na kapo, svetuje tudi tistim, ki se kljub nizkim temperaturam ne želijo odpovedati vadbi na prostem. Z veseljem ugotavlja, da so zimski rekreativci vedno bolj primerno oblečeni. Še pred nekaj leti pa se je pogosto zgodilo, da so tekači ali kolesarji sicer primerno poskrbeli za obutev in obleko, a so imeli odkrito glavo.
Pri nizkih temperaturam mora biti glava pokrita, saj skozi predel glave oddajamo veliko toplote in se na ta način tudi prehladimo, je pojasnila Kopčavar Gučkova in izpostavila, da temperature blizu ledišča oziroma nekoliko pod njim še niso problematične. Ko je zunaj hladneje od minus deset stopinj, pa kaže resno razmisliti, ali ne bi vadbe morda prilagodili in se zadovoljili s fitnesom ali kakšno drugačno telovadbo v zaprtem prostoru.
»Kot sem včasih začudena, ko poleti pri plus 35 stopinjah srečam ljudi, ki ravno opoldne tečejo, bom enako zaskrbljena, če bom videla ljudi, ki bodo tekli pri teh najnižjih temperaturah,« je še povedala sogovornica, ki tudi sama rada teče in je zagovornica svežega zraka. Vsekakor pa si je treba prisluhniti in spremljati odziv na vadbo, je dodala.
Ne nazadnje pa po njenih besedah ne gre pozabiti niti na obraz, ki ostaja izpostavljen nizkim temperaturam. Pozimi je zelo dobrodošlo, da je krema, s katero se zaščitimo, bolj mastna kot poleti, ko zadostuje vlažilna krema. Podobno velja tudi za ustnice.
