Najslabša letina podražila krompir

LJUBLJANA –V Evropi pridelamo 52 milijonov ton krompirja. Seveda, največji pridelovalci in tradicionalni krompirjejedci Nemci ga pridelajo največ, skoraj devet milijonov ton. Francozi in Poljaki za odstotek ali tri manj, a na Nizozemskem, državi, ki je približno dvakrat večja od Slovenije, ga pridelajo kar pet milijonov ton in pol. Dežela tulipanov je tudi najbolj poznana po novih sortah krompirja in kakovostnem semenskem krompirju.

Pridelava krompirja se v svetu močno povečuje, saj gre za osnovno živilo. Več kot polovico ga spečemo ali skuhamo, preostanek gre v predelavo. Po besedah najvidnejšega slovenskega strokovnjaka za krompir dr. Petra Dolničarja, predstojnika Oddelka za poljedelstvo, vrtnarstvo, genetiko in žlahtnjenje na Kmetijskem inštitutu Slovenije (KIS), gre za poljščino, ki je izjemno občutljiva za vremenske razmere. Suša in vročina sta povozili pridelovalce, ti imajo najslabšo letino v zgodovini.
»Lanska letina je bila katastrofalna zaradi suše, letos pa je po najhladnejšem in mokrem maju že junija udarila suša z vročinskimi valovi, ti so sledili tudi v juliju in avgustu. Krompir namreč ne prenese vročine, vse, kar je nad 27 stopinjami, je zanj prevroče.«

Po grobih ocenah so kmetje pridelovalci krompirja letos pridelali okoli 40.000 ton, manj kot polovico, ponekod le tretjino običajne povprečne letine. Ta v Sloveniji v zadnjih letih znaša okoli 100.000 ton, tolikšna je tudi naša poraba.

Včasih smo ga pojedli precej več, tudi 70–80 kilogramov na prebivalca na leto, zdaj le še okoli 50 kilogramov, seveda z vsemi čipsi in kupljenimi krompirčki vred. Upad porabe gre zlasti na račun riža in testenin. »Oboje pripravimo prej kot krompir, ta se relativno dolgo kuha. A po drugi strani je krompir zdrava hrana,« poudari Dolničar.

Ker ga je tudi v Evropi precej manj kot običajno, so cene poskočile. »Pred enim tednom je bila veleprodajna cena za kilogram pakiranega od dva do deset kilogramov od 35 do 40 centov, kar je za pridelovalca solidno, v tujini pa so cene še višje, saj je treba toliko odšteti za krompir v rinfuzi. Maloprodajne cene v trgovinah so seveda višje.« Višja cena je tudi pri manjših kmetih, ki imajo hektar ali dva krompirja in pridelek prodajo doma.

»Pridelava krompirja je ekonomsko gledano zanimiva tudi za manjše pridelovalce. Slovenska povprečna pridelava je 30 ton na hektar. Če kmet proda doma denimo zgodnji krompir po povprečni ceni 50 centov, je to 15.000 evrov, od tega je denimo dobra tretjina stroškov. Nekaj zagotovo ostane,« pove Dolničar.

Včasih 30.000, danes 3000 hektarjev

Le starejši se spomnijo igorja, cvetnika pa vesne, hja, govorimo o starih domačih sortah, ki jih danes tako rekoč ni več. V Sloveniji smo včasih pridelovali krompir kar na 30.000 hektarjih, danes po besedah Dolničarja le še na slabih 3000.

»Medtem ko v zahodni Evropi pridelovalne površine krompirja ostajajo bolj ali manj enake, so se v vzhodni Evropi zmanjšale prav tako kot pri nas. Poljaki so ga včasih pridelovali kar na 1,800.000 hektarjih, danes le še na 300.000 hektarjih.« V Evropi tako pridelava rahlo upada, v Aziji pa se povečuje, kar pomeni, da poraba raste.

»To se na svoj način odraža tudi pri nas, saj večji kmetje povečujejo proizvodnjo, nekateri manjši, ki so jo opustili, pa bi jo spet radi pognali in povečali.«

Ključna težava pridelave krompirja pa je kolobar, zato jo kmetje običajno kombinirajo z žitom ali živinorejo. Zlasti slednje je precej zahtevno, čeprav Dolničar pojasnjuje, da po drugi strani krompir potrebuje hlevski gnoj. »Zato so se kmetje že začeli dogovarjati in v kolobarju menjajo polja med seboj.«

Kmetu Janku Majcnu iz Velike Nedelje, ki prideluje krompir na 20 hektarjih, so poplave lani odnesle deset hektarjev krompirja, 3,5 hektarja čebule in hektar in pol česna. »Letos sta nam suša in vročina sicer vzeli tretjino pridelka na 15 hektarjih, pridelali smo 400 ton krompirja, a cena je ugodna,« nam je potrdil Majcen, ki se nam je oglasil z mednarodnega krompirjevega sejma PotatoEurope v Belgiji.