Na Savinjskem zbolevali eden za drugim, to je razlog
Po poplavljenih območjih se širijo črevesne bolezni. Začelo se je na Koroškem, že prejšnji teden, zdaj je po naših informacijah večje število obolelih bilo na Savinjskem, kjer naj bi zbolevali eden za drugim. Na NIJZ smo povprašali, kje so trenutna žarišča in koliko je okužb.
»Na Lučah smo zbolevali eden za drugim zaradi trebušne viroze, ki so se širile na poplavnih območjih,« nam je javila bralka.
Kot so nam zagotovili na NIJZ, se po njihovih informacijah ponekod na območjih, prizadetih zaradi poplav, ob čiščenju in sanaciji pojavljajo posamični primeri črevesnih okužb. Okužbe v večini primerov potekajo v blažjih oblikah s kratko trajajočo klinično sliko, zato oboleli največkrat hitro okrevajo in nimajo večjih težav, ki bi zahtevale pomoč ali obisk zdravniške službe. Epidemiologi o zbolevanju »enega za drugim« nimajo informacij.
Kaj je razlog črevesnih okužb?
V pogojih, s kakršnimi se trenutno srečujejo na poplavno prizadetih območjih, obstaja večje tveganje za razvoj črevesnih nalezljivih bolezni, saj je pitna voda običajno fekalno onesnažena, prav tako pa so slabši tudi higienski pogoji, pojasnjujejo na NIJZ.
Črevesne okužbe, ki jih povzročajo številni mikroorganizmi, se kažejo kot driska, slabost, bruhanje, bolečine v trebuhu, splošno slabo počutje, glavobol in povišana temperatura.
Pristojne službe spremljajo stanje na prizadetih območjih. Trenutno je v obravnavi več primerov akutnih črevesnih okužb, ki se kažejo kot driske, bruhanja.
Za preprečevanje okužb je ključno izvajanje higienski ukrepov:
- Poskrbimo za ustrezno higieno rok pred hranjenjem in pripravo hrane. Še posebej smo pozorni na higieno rok pred nego dojenčka ali starostnika. Po uporabi stranišča si roke obvezno umijemo.
- Ko čistimo blato, mulj, nosimo zaščitne rokavice, pred hranjenjem si moramo obvezno umiti roke in si jih, če se le da, razkužiti.
- Kjer voda ni pitna ali je v veljavi ukrep prekuhavanja, uporabljamo izključno prekuhano ali ustekleničeno vodo za pitje, pripravo hrane, pa tudi pranje surovega sadja in zelenjave, ki ju ne prekuhamo.
- Prekuhano ali ustekleničeno vodo nujno uporabimo tudi za pranje zob, vedno pri pripravi hrane za dojenčke, umivanju dojenčkov ali oslabelih oseb.
- Odprta živila in zelenjavo, poplavljeno s poplavno vodo, ki je prišla iz bližnjih rek, moramo nujno zavreči, saj obstaja velika nevarnost, da so močno kontaminirana z mikroorganizmi, kemikalijami oz. fizikalnimi delci.
- Surovo sadje in zelenjavo, ki ni bila v stiku s poplavno vodo, na področjih, kjer velja ukrep prekuhavanja, obvezno operemo s prekuhano vodo; če to ni možno, pa z ustekleničeno.
Je na območjih, ki so bila poplavljena, večja nevarnost za širjenje drugih bolezni?
Z NIJZ sporočajo, da o drugih nalezljivih boleznih, ki bi se trenutno širile na poplavljenih območjih, nimajo informacij, ob tem pa pojasnjujejo, da pa »obstaja večje tveganje za določene nalezljive bolezni, kot so npr. tetanus, okužbe, ki jih prenašajo glodavci, okužbe dihal, ki se v pogojih gneče in nezadostno prezračenih prostorov lahko hitreje širijo ipd.«
Navodila za pravilno prekuhavanje vode
- Dezinfekcija pitne vode s prekuhavanjem je varna metoda.
- Tri minute burnega vretja pomeni široko mikrobiološko.
- Če je voda motna, jo pred prekuhavanjem zbistrimo z usedanjem in nato filtriramo.
- Preprečiti je treba možnost naknadnega onesnaženja prekuhane vode.
- Vodo hranimo v hladilniku.
- Za pitje in pripravo hrane jo uporabljamo 24 ur, izjemoma 48 ur.
