Mraz za pravilen razvoj rastlin, februar je priložnost za začetek nove vrtnarske sezone
Zimsko mirovanje rastlin je ključni fiziološki proces, ki jim omogoča preživetje v hladnih mesecih in pripravo na novo rastno sezono. V tem obdobju rastline upočasnijo rast in močno zmanjšajo presnovne aktivnosti, kar jim pomaga varčevati z energijo in se zaščititi pred škodljivimi učinki nizkih temperatur. Ta prilagoditev je del zapletenega mehanizma preživetja.
Izpostavljenost nizkim temperaturam omogoča, da brsti pravilno zacvetijo, ko se temperature povišajo.
Številne rastline potrebujejo hladno obdobje, da se lahko pravilno razvijajo – ta pojav imenujemo vernalizacija. Ko temperature padejo pod določen prag, se v celicah rastlin sprožijo signalne poti, ki prepoznajo hladne razmere. Rastline »kopičijo« hladne ure, to je skupni čas izpostavljenosti nizkim temperaturam, kar omogoča, da brsti pravilno zacvetijo, ko se temperature povišajo. Rastline, ki potrebujejo vernalizacijo, so poleg sadnega drevja tudi žita, kot sta pšenica in ječmen, ter številne okrasne rastline. Brez tega procesa bi bila rast in cvetenje motena.
Zimzelene rastline, kot so smreke in borovci, imajo drugačno prilagoditev. Njihova tkiva prenesejo nizke temperature in so aktivna vse leto. Iglice teh rastlin so prekrite z voščeno plastjo, ki preprečuje izgubo vode – to je ključno pozimi, ko je voda v tleh pogosto zamrznjena in težje dostopna. Ozek oblikovni tip iglic zmanjša površino, prek katere bi rastlina izgubljala vodo, iglice obenem preprečujejo kopičenje snega, kar zmanjšuje tveganje za lomljenje vej. Zimzelene rastline sintetizirajo tudi posebne spojine, kot so sladkorji in beljakovine, ki delujejo kot naravni antifriz in preprečujejo nastanek ledenih kristalov v celicah, ki bi lahko poškodovali tkiva. Poleg tega je celična struktura teh rastlin prilagojena tako, da omogoča elastičnost celičnih sten, kar pomaga pri prenašanju nizkih temperatur brez poškodb. Smreke, borovci in druge zimzelene rastline zmanjšajo svojo fotosintetsko aktivnost, ko temperature padejo, a se ta proces ne ustavi povsem. Tako ob sončnih zimskih dneh še vedno proizvajajo energijo, kar je ključno za preživetje v dolgih zimskih mesecih.
Če vreme dopušča, februarja sadimo tudi česen.
Za vrtnarje in kmete sta razumevanje procesov zimskega mirovanja in poznavanje potreb različnih vrst po obdobju mraza bistvena, saj omogočata pravilno načrtovanje sajenja in oskrbe rastlin.
Sneg kot naravna izolacija
Zimske razmere imajo pomemben vpliv tudi na razvoj ozimnih žit, to vrsto sejemo jeseni, pozimi raste, nadaljnji razvoj začne spomladi. Na rast in razvoj vplivajo temperatura, snežna odeja in vlažnost. Ozimna žita potrebujejo hladno obdobje, čeprav lahko nizke temperature pod –20 °C, zlasti brez snežne odeje, poškodujejo rastline, predvsem rastne točke in koreninski sistem. Snežna odeja je zelo pomembna za zaščito ozimnih žit pred ekstremno nizkimi temperaturami. Sneg deluje kot naravna izolacija, preprečuje zamrzovanje tal in ohranja stabilno temperaturo okoli rastlin. Če ga ni, so ozimna žita bolj izpostavljena zmrzali, kar povečuje tveganje za poškodbe in lahko pomeni popolno izgubo pridelka.
Pozimi so lahko tla precej vlažna zaradi taljenja snega ali padavin. Biti morajo dobro odcedna, da odvečna voda ne zastaja, saj to lahko povzroči gnitje korenin. Po drugi strani lahko suha zima povzroči težave zaradi pomanjkanja vlage, kar negativno vpliva na rast ozimnih žit spomladi. V obeh primerih lahko rastline prezimijo slabo, kar zmanjša pridelek v naslednjih mesecih. Pomemben dejavnik je tudi spomladanska zmrzal, ki lahko škoduje rastlinam, ko se začnejo aktivno razvijati. Novejše sorte žit so selekcionirane za večjo odpornost proti mrazu. Prilagoditev sort specifičnim lokalnim podnebnim razmeram zmanjša tveganje za škodo in poveča stabilnost pridelkov.
Čas za pripravo vrta
Februarja že čutimo prve znake pomladi, čeprav zima še vedno vztraja. Ta mesec ponuja številne možnosti za setev in sajenje, tako v notranjih prostorih kot na prostem, če vreme to dopušča. V notranjih prostorih lahko sejemo zelišča, kot so bazilika, peteršilj in timijan, ki bodo kmalu pripravljena za presaditev na vrt. Februar je čas za setev paradižnika, paprike in jajčevcev, ki potrebujejo daljši rastni čas, tudi za brokoli in zelje, saj se bodo sadike do pomladi, ko jih bomo presadili na prosto, dovolj razvile. Poleg tega je februar, če dopušča vreme, primeren tudi za sajenje česna. Je tudi čas za čebulice tulipanov, narcis in krokusov.
Pomembno je spremljati vremenske razmere in tem prilagoditi vrtnarske aktivnosti. Za vrtnarje je februar odlična priložnost za začetek nove vrtnarske sezone. Z malce načrtovanja in zgodnjimi setvami boste kmalu uživali v prvih pomladnih pridelkih.
