Kosci so se pod Krvavico odžejali z jabolčnikom (FOTO)
Na Zajčevi koči pod impozantno stožčasto Krvavico, ki je zaradi rdečih skalnih sten povezana z legendo o Veroniki Deseniški in celjskem grofu Frideriku II., vsako leto potekajo tradicionalni Zajčevi dnevi. Poleg taborskih planincev, ki imajo to postojanko v svoji lasti, sta za dvodnevno prireditev zaslužni Lovska družina Tabor, ki je organizatorica košnje, ter Društvo žena in deklet Občine Tabor, ki skrbi za kulinariko in skupaj s člani planinskega društva tudi za postrežbo.
Mineva že skoraj pol stoletja, odkar so zagnani krajanke in krajani, zbrani v Planinskem društvu Tabor, začeli obnovo propadajoče domačije in svoje prizadevanje kronali leta 1980 z odprtjem planinske postojanke, imenovane po nekdanjem lastniku. Zajčeva koča (750 m) stoji prav tam, kjer je bila nekoč majhna hribovska domačija, Pr' Zajc. Svoje poslanstvo opravlja že 43 let. V spomin na nekdanji rod tam vsako leto organizirajo Zajčeve dneve, ki so preplet spomina, druženja, kulinarike in obujanja starih običajev, zlasti skozi košnjo Šnepovega travnika – gozdne jase, ki je v neposredni bližini koče.
Od nje vodi tudi priljubljena planinska pot na Krvavico (905 m), kjer živi sokol selec, redka ujeda, in kjer je tudi rastišče prav tako redke zimzelene in ogrožene iglaste tise. S Krvavico pa sta povezana tudi nesrečna ljubezen in grad Ojstrica, kjer naj bi bila Veronika Deseniška umorjena. Po legendi je Krvavica imenovana po krvavo rdečih skalnih stenah, po katerih naj bi jo vrgli.
Po legendi naj bi bila Krvavica imenovana po krvavo rdečih skalnih stenah, po katerih naj bi vrgli Veroniko Deseniško.
Košnja za tradicijo
Prva julijska sobota je v sklopu Zajčevih dni najprej postregla s košnjo Šnepove košenice, ki nosi ime po nekdanjem lastniku, zdaj pa za gozdno jaso skrbijo nasledniki skupaj z lovci, ki so tudi glavni organizatorji te košnje. Z njo se udeleženci znova spominjajo časov, ko je bilo na travnikih še videti ritmično premikanje koscev in slišati zvok brušenja kos. Tudi tokrat je sodelovalo lepo število navdušencev, ki so pokazali, da še obvladajo ročno tehniko, brez katere v strmih predelih tudi danes ne gre. Pred košnjo je taborski župan Marko Semprimožnik koscem razdelil majice in jim zaželel uspešno delo ter poudaril pomen ohranjanja tradicije in običajev. Kosci so se lahko osvežili z domačim jabolčnikom in mineralno vodo, ob koncu pa je sledila kmečka malica z domačim kruhom in suhomesnatimi dobrotami. Pozneje je v kočo vabil še okusen srnin golaž, ki so ga pripravili taborski lovci z glavnim kuharjem Jankom Kobaletom na čelu.
Kot se za Zajčevo kočo in tradicijo spodobi, ni manjkalo kunčjih jedi, ki so jih pripravile članice Društva podeželskih žena in deklet Občine Tabor s predsednico Matejo Kovačič na čelu. Široka ponudba vsako leto privabi veliko gurmanov, ljubiteljev planin, gorskih kolesarjev in drugih obiskovalcev, ki pridejo peš ali se v bližino koče pripeljejo z avtomobilom. Gostitelji so tudi letos razvajali s sladkimi dobrotami, zlasti zavitki z različnimi nadevi, od jabolčnega do borovničevega. Članice društva, ki skrbijo za slaščice tudi ob vsakoletnem občinskem prazniku in na Šentjurskem sejmu ter drugih priložnostih, so izpolnile vsa pričakovanja.
Končno prenova notranjosti
Letos je Zajčeva koča obiskovalce pričakala v prenovljeni obleki, vsaj kar zadeva notranjost. Že v preteklih letih so prizadevni planinci in planinke, ki jih zdaj vodi Peter Marko, marsikaj postorili v okolici, med drugim so uredili plato pred kočo, sanitarije, kozolec … Notranjost pa je ostajala bolj ali manj enaka vse od odprtja leta 1980. »Dotrajana električna napeljava ter slaba izolacija sta kar sami klicali po obnovi. Najprej smo v celoti obnovili vodniško sobo v spalnih prostorih in odstranili lesen opaž v zgornjih prostorih. Po temeljitem čiščenju smo namestili novo izolacijo po celotni strehi in nov opaž ter poskrbeli za novo električno napeljavo. Vsa dela smo opravili sami. Z donatorskimi sredstvi smo prenovili tudi spodnje prostore, ki so doživeli korenito spremembo in še niso dokončno urejeni. Seveda pa nam dela ne bo zmanjkalo, saj že snujemo nove načrte,« je povedal Uroš Zorenč, član upravnega odbora društva, ki je tudi vodja sekcije za gorsko kolesarjenje.
1980. so odprli planinsko postojanko.
