Kleplje kose in proučuje ozvezdje Ovna (FOTO)

Ura je bila tri popoldne, sonce je neusmiljeno pripekalo, in ljudje so se zavlekli v zavetje sence. Pa ne vsi. Sredi te žgoče vročine je 46 koscev s kosami na ramah in pesmijo na ustih v vrsti veselo prikorakalo na prizorišče enajste tradicionalne košnje na Lisci.

Med njimi je bil rosno mlad fantič, osemletni Vid Dobovšek iz Okroglic, najstarejši je bil 76-letni Franc Špan s Planine pri Sevnici. Za njimi so stopali grabljice in tudi grabljiči, kot bi lahko poimenovali moške, ki grabijo. Vsako leto se kolegicam pridruži Pavel Drobne z Ledine, širši javnosti bolj znan kot organizator prvomajskega Gorskega teka na Lisco. Pavle priznava, da vse življenje kosi, vendar ne s klasično koso, temveč z lakserco.

Stanko Klenovšek je s konji v senci počakal, da naloži mrvo.

»Po pravici povedano ne znam kositi z ročno koso,« priznava, zato se raje pridruži grabljicam. Med njimi je bil letos tudi petletni Žan, najstarejša pa Alojzija Horjak s Šmiklavža nad Rimskimi Toplicami. Vneta zeliščarica je tudi ta dan izkoristila za nabiranje zdravilnih zelišč, a je potožila, da jih je v primerjavi s prejšnjimi leti bore malo.

Kosci so se razporedili po hribu in vihteli kose, ki so se na suhi gorski travi hitro krhale, tako da so kar naprej poprijemali za brusne kamne. Če tudi ti niso pomagali, je bil na razpolago vsestranski Vinko Zalezina, ki je klepal kose. »Če ne kleplješ pravilno, jih samo zvihraš,« nas je poznavalsko podučil. Sicer pa je aktiven na številnih področjih, zanima ga zgodovina domačih krajev, skupaj s patrom Karlom Geržanom proučuje ozvezdje Ovna, preslikano na realna tla. Je tudi prostovoljec ter esperantist.

Barigla nikoli prazna

Medtem ko so kosci vihteli kose in grabljice grablje, neverjetno hitro jim je šlo od rok, je ob vznožju hriba z lojtrskim vozom, v katerega so bili vpreženi konji, že čakal Stanko Klenovšek, da naloži mrvo. Pri tem je imel pomoč dveh prekaljenih kmetov izpod Lisce, ki vesta, kako se takim rečem streže; kako naložiti krmo, jo stlačiti in z žrdjo ter vrvjo povezati voz.

Da je kosa lažje tekla, je poleg brusov in klepača poskrbel gospodar Milan Volavšek s Henine, ki bi omenjene strmine, ki jih ni moč pokositi s sodobno mehanizacijo, brez pomoči koscev kosil dva tedna. Ko se je pojavil s svojo bariglo, ki seveda ni bila prazna, se je švistanje kos za nekaj časa ustavilo. Tudi člani Kulturno-športno-turističnega društva (KŠTD) Razbor pod vodstvom Mateja Imperla, ki so prireditev organizirali v sodelovanju z drugimi društvi, so poskrbeli, da grla niso bila osušena.

Kapelci na Lisci

Postregli so z jabolčnikom ki je bil v starih časih osrednje pogonsko gorivo na kmetih. Istega dne so na Lisci pripravili tudi ocenjevanje te pijače. »Gre za t. i. ljudsko ocenjevanje,« je pojasnil odgovorni, predsednik Turističnega društva Boštanj Aleš Germovšek. Šestnajst vzorcev, ki so prispeli na razstavo, so ocenjevali izključno obiskovalci in ne strokovna komisija, največ točk je zbral Stane Možič z Ledine.

Sicer pa tradicionalno jabolčno vino pridobiva veljavo, res je všečnega okusa, nima mehurčkov, stopnja alkohola pa je kot pri pivu. »Novi časi prinašajo nov stil jabolčnikov, imenovanih cider, ki vsebujejo CO₂,« pojasnjuje Germovšek. V Boštanju, od koder je doma, so pripravili strokovno ocenjevanje jabolčnikov, jabolčnih vin in sokov in odprli t. i. Salon jabolčnih vin. Zaradi korone je ta prireditev dvakrat odpadla, letos pa so jo naredil v bolj zaprtem krogu in s strokovnim posvetom na to temo.

Kruh z ogljem

Poleg pokušine jabolčnikov so na Lisci pripravili tudi razstavo in ocenjevanje ocvirkovih potic in puhel. Slednjih je bilo 20, potic pa 15. Najboljšim so podelili priznanja. Ocvirkovke si je vsekakor ogledal tudi sevniški župan Srečko Ocvirk, prireditve pa se je udeležil tudi laški župan Franc Zdolšek. Za boljše razpoloženje so poskrbeli mladi nadobudni domači muzikant Jakob Štigl, folklorna skupina Spomin Društva upokojencev Sevnica ter skupina Juhu, celotno prireditev pa je v šopek povezal Ciril Dolinšek. Na eni od stojnic so prodajali Oglje izpod Lisce, za katero ima zasluge študent gozdarstva Domen Frece, ki je za to priložnost mamo Hermino nagovoril, da je spekla kruh in druge dobrote z dodatkom oglja, bile so preizkušeno odlične.

Kosilnice in traktorji odrivajo tradicionalno košnjo s koso vse bolj v območje etnološke kulturne dediščine. Zato je organizator, društvo KŠTD Razbor, k aktivnemu sodelovanju povabil aktive kmečkih žena ter druga društva iz Sevnice in širše regije pa tudi Kozjanski park. Njihova želja je na Lisco privabiti čim več obiskovalcev iz Posavja, s Kozjanskega, Celjskega in drugod.

Breda Rman s puhlami

Da jim to uspeva, je pokazal skupinski obisk Kulturnega društva Kapele, ko so dan, preživet v Sevnici, izkoristili še za ogled Dolinškovega kozolca na Šmarčni, ta je etnološki spomenik na prostem. Pot pa je na Lisco zanesla tudi dva Američana in Španca, ki se je hotel preizkusiti v košnji, a je bolj kot po travi mlatil po zraku.