ONI TRDIJO, DA NE
Je Levica koalicija ali ne? Če podpira vlado, ne more biti opozicija
Ob oblikovanju koalicije in podpori šestih strank je vedno več vprašanj, kako bo obravnavana Levica.
Odpri galerijo
Levica je koalicijska stranka. FOTO: Voranc Vogel, Delo
LJUBLJANA – Potem ko je Marjan Šarec naznanil, da ima 52 glasov za izvolitev za mandatarja, saj ga je podprla tudi Levica, se odpira mnogo vprašanj glede Levice. Ta ne bo stopila v vlado, ampak bo samo podprla manjšinsko vlado. Kakšen bo torej njen status? »Levica ne more imeti drugega statusa kot koalicijske stranke,« je na kolegiju državnega zbora dejal predsednik državnega zbora Matej Tonin.
Na twitterju se je oglasil nekdanji minister za javno upravo Gregor Virant: »Če bo Levici v celoti ali delno priznan poslovniški status opozicijske stranke, bo to resen in nevaren udar proti demokratičnemu nadzoru nad oblastjo.«
Svoje mnenje je podala pravna služba državnega zbora, ki je jasna: »Levice ni mogoče šteti med opozicijske stranke.«
Mnenje pravne službe državnega zboraZakonodajno-pravna služba meni, da podpisani sporazum o sodelovanju s strankami, ki sestavljajo vlado, in ki vključuje podporo vladi zlasti pri imenovanju predsednika vlade ter nenasprotovanje listi kandidatov za ministre, pomeni poseben način sodelovanja z vlado, zato Levice po njihovi presoji pravno ni mogoče šteti za opozicijsko poslansko skupino. »Subjektivna opredelitev same poslanske skupine za opozicijsko pa ne more vplivati na njen pravni status,« je še razvidno iz mnenja.
Stranke, ki sodelujejo pri oblikovanju vlade, tvorijo parlamentarno večino, ostale politične stranke pa so postavljene v položaj parlamentarne manjšine – opozicije. Zanjo je značilno, da ima drugačne politične poglede kot parlamentarna večina, so pojasnili. Opozicija običajno nasprotuje tudi predlogom vlade in ne sodeluje pri izvrševanju funkcij vlade, na primer pri pripravi predloga proračuna in drugih predlogov aktov.
Med drugim je zakonodajno-pravna služba v mnenju še zapisala, da sta temeljna naloga in odgovornost opozicije nadzorovanje delovanja vlade z ustavnimi in drugimi instituti, ki so namenjeni demokratičnemu nadzoru parlamentarne manjšine nad delovanjem parlamentarne večine, kot so poslanska vprašanja, interpelacija in nezaupnica. Nadzor opozicije nad vlado se zagotavlja tudi z vodenjem in večino v stalnih nadzornih komisijah parlamenta.
Vir: STA
Stranke, ki sodelujejo pri oblikovanju vlade, tvorijo parlamentarno večino, ostale politične stranke pa so postavljene v položaj parlamentarne manjšine – opozicije. Zanjo je značilno, da ima drugačne politične poglede kot parlamentarna večina, so pojasnili. Opozicija običajno nasprotuje tudi predlogom vlade in ne sodeluje pri izvrševanju funkcij vlade, na primer pri pripravi predloga proračuna in drugih predlogov aktov.
Med drugim je zakonodajno-pravna služba v mnenju še zapisala, da sta temeljna naloga in odgovornost opozicije nadzorovanje delovanja vlade z ustavnimi in drugimi instituti, ki so namenjeni demokratičnemu nadzoru parlamentarne manjšine nad delovanjem parlamentarne večine, kot so poslanska vprašanja, interpelacija in nezaupnica. Nadzor opozicije nad vlado se zagotavlja tudi z vodenjem in večino v stalnih nadzornih komisijah parlamenta.
Vir: STA
Na twitterju se je oglasil nekdanji minister za javno upravo Gregor Virant: »Če bo Levici v celoti ali delno priznan poslovniški status opozicijske stranke, bo to resen in nevaren udar proti demokratičnemu nadzoru nad oblastjo.«
Svoje mnenje je podala pravna služba državnega zbora, ki je jasna: »Levice ni mogoče šteti med opozicijske stranke.«
