Teden, ko bo Šarec na političnem vrhuncu

Marjan Šarec, predsednik Liste Marjana Šarca, je že takoj po volitvah napovedal, da bo poskušal sestaviti koalicijo, in zavračal sodelovanje z zmagovalno stranko SDS (24,92 odstotka glasov), ne glede na odločitev volivcev, ki so LMŠ namenili 12,60 odstotka glasov. Odtlej išče podporo pri drugih strankah – SD, SAB, Desus, SMC, NSi, Levica, SNS. 
 

Pahor predlagal Janšo, ta ni sprejel

Tako že dva meseca trajajo pogovori in sestavljanje koalicije, potem ko je predsednik države Borut Pahor ponudil mandatarstvu predsedniku zmagovalne stranke Janezu Janši, a je ta zaradi nezmožnosti sestave koalicije to zavrnil. Drugega kandidata ni predlagal.

V sredo, 8. avgusta, pa je 43 poslancev v državni zbor vložilo kandidaturo za mandatarja – to naj bi po njihovem postal Šarec.


 

Potrebuje absolutno večino

Z vložitvijo v državni zbor so stekli vsi postopki za izvolitev predsednika vlade. Seja, na kateri bo glasovanje o mandatarju, ne bo v ponedeljek, kot je bilo napovedano, temveč – po posvetih s službami v državnem zboru, naj upoštevajo vse ustavne, zakonske in poslovniške roke – v petek, 17. avgusta (najkasneje teden dni po roku za vložitev kandidatur). Šarec za izvolitev potrebuje absolutno večino – 46 poslancev. Zdaj čaka dokončna odločitev Levice, ki je na internem referendumu odločala o projektnem sodelovanju v koaliciji ter podpori Šarcu kot mandatarju.

Ministrska lista v 14 dneh

Če bo Šarec dobil zadostno podporo, bo moral v roku 14 dni oddati listo ministrskih kandidatov, ki jih bodo nato zasliševali odbori državnega zbora. Do glasovanja o listi – poslanci glasujejo o celotnem seznamu, ne posameznikih – ima možnost zamenjave kandidatov. Za izvolitev je potrebna večina poslancev prisotnih na glasovanju.

Potrjenih morata biti več kot dve tretjini ministrov

Če lista kandidatov ni izglasovana, se opravi novo glasovanje o imenovanju ministrov na podlagi nove liste kandidatov za ministre, ki jo mora predsednik vlade predložiti najpozneje v desetih dneh po prvem glasovanju. Če tudi ta ni izglasovana, lahko predsednik vlade predlaga glasovanje o vsakem kandidatu posebej. Šteje se, da je vlada nastopila funkcijo, če sta imenovani več kot dve tretjini ministrov, pri čemer se ne vštevajo ministri brez resorja.
 

Še je možnost za vložitev kandidature

Če bi se zgodilo, da Levica ne bi podprla Šarca za mandatarja oziroma da bi kdo izmed poslancev glasoval s figo v žepu in bi Šarec ostal pod pragom 46 glasov, je scenarijev več.
 

Če ne bo šlo v prvo, lahko gre v drugo

V 48 urah mora državni zbor skleniti izvedbo ponovnih volitev predsednika vlade. Tudi takrat lahko kandidate predlagajo predsednik republike, poslanske skupine oziroma najmanj deset poslancev, predlogi kandidatur pa so lahko isti kot v prejšnjih krogih ali novi. 

V tem za izvolitev mandatarja zadošča večina opredeljenih glasov navzočih poslancev in ne več absolutna večina. Če ne bo šlo v prvo, lahko Šarcu uspe v drugo, ko je potrebna drugačna večina. 

Sicer nastopi trenutek za nove volitve.