Janša išče poklice prihodnosti, to mu odgovarjajo iz javnih zavodov

Pred dnevi je predsednik vlade Janez Janša napovedal spremembe na področju vpisov na fakultete. Po njegovem mnenju bi morali prevetriti določena področja izobraževanja in jih prilagoditi t. i. poklicem prihodnosti. Na slovenske univerze smo naslovili vprašanja, ali imajo morda izdelano projekcijo, ki bi lahko bila osnova za nadaljnjo Janševo odločitev. Katere smeri bi morda lahko okrepili in katere okrnili? Katera znanja in katere profile znanj bi naši otroci potrebovali čez pet ali 20 let, kot se sprašuje predsednik vlade?

Univerze imajo izdelan lastni strateški načrt razvoja le do leta 2024 ali 2025. Strateški dokument z dolgoročnimi in s strateškimi ter kratkoročnimi cilji zaposljivosti visokošolskih diplomatov (Nacionalni program visokega šolstva), ki ga vodi ministrstvo za izobraževanje, se je iztekel 2020, ministrstvo pa novega, ki bi veljal do leta 2030, še ni sprejelo, je pa v teku vse od leta 2019.



Visokošolski zavodi torej pričakujejo nacionalni strateški dokument, a čas za potrjevanje besedila ni pravi ravno v trenutku, ko bi se morali študentje vpisovati na študijske programe in je to vezano na 1. februar. Objavo razpisa v študijskem letu 2021/22 je ustavil Janša, ki naj bi želel vedeti, katere poklice bo potreboval prihodnji trg dela.

Univerza v Ljubljani: V prihodnje spet bolj zaposljivi družboslovci

 
Z Univerze v Ljubljani ocenjujejo, da se poklicev, ki bi jih potrebovali čez 5, 10 … let ne da zanesljivo napovedati, saj »analiz glede zaposljivosti diplomantov še ni, zato so ocene pavšalne«. Napovedovanje poklicev prihodnosti je po njihovem mnenju oteženo tudi zaradi naglih družbenih sprememb, študij pa, traja več let.

Kot primer so navedli gospodarsko krizo, ko so bili določeni profili pred njo izjemno zaposljivi, nato pa so po zaključku študija ostali brez dela.

Naša prihodnost je tako imenovana Družba 5.0. Študijske usmeritve družbe prihodnosti poudarjajo sodelovanje vseh vej znanosti, torej sodelovanje tehnikov, naravoslovcev, družboslovcev, humanistov, umetnikov, pojasnjujejo na ljubljanski univerzi, na kateri so ponosni, da ponujajo študij na vseh teh področjih znanosti in umetnosti. »Tehnološki velikani so ugotovili, da njihove inovacije navdušujejo tehnološke navdušence, hkrati pa ima velik del družbe določeno mero strahu pred novo tehnologijo ali pa se ji vsaj izogiba. Poleg IKT-strokovnjakov so zato začeli zaposlovati tudi antropologe, psihologe, sociologe, ki pomagajo tehnološke dosežke prevesti v razumljiv jezik in jih približati ljudem,« pojasnjujejo na univerzi.

Z Univerze v Mariboru so nam odgovorili, da imajo potrjen načrt izobraževalne dejavnosti 2021–2024, a dolgoročne strategije nimajo, saj še pričakujejo strateški dokument ministrstva za šolstvo, a po njihovem mnenju »prav gotovo to ni v času potrjevanja razpisnega besedila, ki so ga visokošolski zavodi pripravili v skladu s tem, kar je bilo pristojnemu ministrstvu predhodno že posredovano ter usklajeno.«

Zasebna Univerza Nova Gorica: Še naprej bi širili naravoslovje

Na zasebni Univerzi Nova Gorica študijskih programov s področja družboslovja, ki mu je Janša manj Janša naklonjen, ne izvajajo in pravijo, da bodo tudi v prihodnje ostali zvesti svoji usmeritvi in se nameravajo širiti izključno na področje naravoslovno-tehniških in biotehniških ved.

Bolj kot manjšanje števila prostih vpisnih mest menijo, da je »bolj primeren ukrep povečanje konkurenčnosti in diverzifikacije slovenskega visokošolskega prostora tudi prek primernega finansiranja institucij kot je UNG. Plačevanje šolnin namreč odvrača študente naravoslovno-tehničnih smeri od vpisa in raje odhajajo na študij v tujino, od koder pa se neradi vračajo v Slovenijo«.

Zasebna univerza Novo mesto: Okrepili bi okoljske programe

Na zasebni Univerzi Novo mesto nameravajo okrepiti predvsem programe s področij okolja, računalništva in informatike ter strojništva. »Profili prihodnosti se bodo oblikovali v skladu z razvojem znanosti, s sprejetimi vrednotami in stopnjo razvoja naše družbe,« poudarjajo.

Zavod za zaposlovanje: Dolgoročne strategije nimamo

 
Potrebe trga dela spremlja tudi Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ), a bolj za kratkoročne načrte (polletne in letne). Za srednjeročne in dolgoročne napovedi ZRSZ nima podatkov, na katerih bi lahko relevantno sklepali, kakšno bo povpraševanje v prihodnosti.

Ker je bila leta 2013 ukinjena obvezna prijava delovnega mesta, tega ne objavljajo vsi delodajalci in ima zavod nepopolne podatke o strukturi povpraševanje v Sloveniji tudi za pretekla leta. »Prav tako ZRSZ že veliko let ni več akter na področju podeljevanja štipendij in enako je tudi na drugih zavodih za zaposlovanje v EU, tako da noben zavod v EU ne dela prognoz študija in poklicev.«

V prvi polovici leta 2021 potreba po zdravstveno-socialni varnosti

Podatki zavoda pa kažejo, da bi v prvi polovici leta 2021 prevladovala potreba po zdravstveno-socialni varnosti, sledi veliko potreb na področju informacijsko-komunikacijskih dejavnosti, finančnih in in zavarovalniških dejavnosti.
 
Po podatkih zavoda je največji primanjkljaj med poklici z visokošolsko izobrazbo med farmacevti, fizioterapevti, inženirji, gradbenimi nadzorniki, psihologi, programerji, tehničnimi poklici, v vzgoji in izobraževanju oseb s posebnimi potrebami, tehniki, zdravniki (ne nujno po tem vrstnem redu).

A v bodoče, se strinjajo mnogi strokovnjaki, bodo poklice in kompetence prihodnosti določali ne le trg dela, temveč talenti in zanimanja. Današnje generacije študentov naj bi v svojem življenju zamenjale po pet različnih zaposlitev s petih različnih področij z ustrezno razvitimi digitalnimi veščinami, kar predstavlja izziv že danes.  »Vplivi razvoja tehnologije, avtomatizacije, 3D-tiskanja, umetne inteligence se bodo prepletali z vplivi staranja prebivalstva, ekološkimi vprašanji, globalizacijo in mobilnostjo itn.« napovedujejo. Torej multidisciplinarnost in preplet znanj med naravoslovnimi in družboslovnimi področji.