Slovenijo zajela suša, grozi nam ta nevarnost
Gregorjevo naj bi prineslo pomlad. Šega ima korenine v predkrščanski dobi, vendar praznovanje izhaja iz prvega dne, ko je svetli del dneva postal daljši. Po izročilu naj bi dvanajstega marca čevljarji, kovači in drugi rokodelci, predvsem v krajih na Gorenjskem, prenehali delati ob umetni svetlobi. Po ljudskem izročilu se na ta dan ptički ženijo, zato je praznik povezan tudi z zaljubljenci. Letos je to še posebno simbolično, saj že nekaj tednov v Sloveniji prevladujejo za ta čas podpovprečne temperature zraka in bi se prehod v pomlad že prilegel. Tudi ptičje petje je bilo v hladnih jutrih manj intenzivno. Jutra so bila zelo hladna, občutek mraza je stopnjeval pogost veter. V alpskih dolinah se je najnižja temperatura zraka spustila še vse do –10 °C. Očitno je Gregorjev god opravil svoje, saj je čez vikend primež hladu nekoliko popustil in v času brezvetrja je bilo razmeroma toplo. Glede na jutranji mraz se je ogrelo za več kot 15 °C.
Suša se stopnjuje
Po podatkih Sušomera Arso se nadaljuje suho vreme, ki stopnjuje sušne razmere v večjem delu Slovenije. Najbolj sušno je v vzhodnem delu države, v Pomurju, Podravju in na Koroškem, kjer mesečna vodna bilanca površinskega sloja tal izkazuje zelo sušne razmere. Drugod beležimo zmerno sušo z izjemo bovške in belokranjske regije, kjer ostajajo za ta čas običajne razmere. V večjem delu Slovenije, razen na območjih s snežno odejo, do preklica velja razglas o veliki požarni ogroženosti naravnega okolja.
Suša je tudi v rekah, saj imajo po državi po večini sušno vodnatost, ki je značilna za zimski čas. Posamezne reke iz večinoma vzhodnega dela države imajo izredno nizkovodno vodnatost. Reke počasi upadajo. Tudi suša podzemne vode je zaznana v vodonosnikih bovške, dolenjske, gorenjske, ljubljanske, notranjske, savinjske in zgornjesavske regije, na Goriškem pa je že prisotna izrazita suša. Naj zapišemo, da je osrednja tema letošnjega svetovnega dneva voda podzemna voda. Čeprav je ne vidimo, je bogastvo, ki omogoča naša življenja. Čuvajmo jo!
Slabo za vegetacijo
Sušne razmere niso dobra popotnica za vegetacijo. Pri trajnih rastlinah se že odraža na sušenju in fiziološki suši. Suša vpliva tudi na ozimine. Pojavlja se rumenenje žit, še posebno ječmena. Rumenenje je običajno posledica pomanjkanja dušika in neugodnih vremenskih razmer. Dognojevanje se v trenutnih razmerah ne priporoča, saj se hranila ne bi izkoristila. Dognojevanje je smiselno opraviti pred prvim dežjem, tega pa, kot kažejo napovedi, žal še nekaj časa ne bo. Setev jarih žit bi že morala biti opravljena. Tudi vrtičkarje že srbijo prsti, a presuha in hladna tla marsikje še niso primerna za setev.
Vrtičkarje že srbijo prsti, a presuha in hladna tla marsikje še niso primerna za setev.
V Sloveniji so bila v preteklosti sušna obdobja najbolj značilna za poletne mesece. V zadnjem času so poleti vedno bolj pogosta tudi daljša obdobja ekstremno visokih temperatur zraka oziroma vročinski valovi, ki močno pospešujejo izhlapevanje, zaradi česar se ob pomanjkanju padavin sušne razmere zelo hitro razvijejo. To so t. i. rapidne oziroma kratkotrajne suše. V zadnjih letih se pojavljajo sušne razmere tudi v sicer bolj mokrih letnih časih – spomladi, jeseni in pozimi. Spomladanska suša in nizka zaloga vode v tleh vplivata predvsem neposredno na kmetijstvo. Letošnje leto ni izjema. Tla so podhranjena z vlago, saj obilnejšega dežja ni bilo od januarja. Jesenske in zimske suše ob koncu vegetacijskega obdobja vplivajo predvsem na nižje vodostaje površinskih voda ter počasnejše obnavljanje zalog podzemne vode.
Vsako leto ga zaznamujemo 23. marca. Leta 1950 je bila na ta dan uradno ustanovljena Svetovna meteorološka organizacija (WMO), medvladna organizacija in posebna agencija v okviru OZN. Ima vodilno vlogo pri poznavanju in mednarodnem sodelovanju na področju vremena, podnebja, hidrologije in vodnih virov ter okoljskih vprašanj. Letošnja tema svetovnega dneva meteorologije je zgodnje opozarjanje in zgodnje ukrepanje; izpostavlja bistven pomen hidrometeoroloških in podnebnih informacij za zmanjšanje tveganja nesreč. Vremenski, podnebni in vodni ekstremi so v mnogo delih sveta zaradi podnebnih sprememb vse pogostejši in intenzivnejši. V sporočilu WMO je zapisano, da vsak tretji človek še vedno ni ustrezno zajet s sistemi zgodnjega opozarjanja. Večje usklajevanje med nacionalnimi meteorološkimi in hidrološkimi službami, organi za obvladovanje nesreč in razvojnimi agencijami je bistvenega pomena za boljše preprečevanje, pripravljenost in odzivanje.
