Članice se upirajo, bomo še naprej morali prestavljati uro?

LJUBLJANA, BRUSELJ – V zadnjih mesecih je bilo po vsej EU precej govora o koncu premikanja ure. 31. marca 2019 naj bi namreč vse države EU še zadnjič premaknile ure z zimskega na poletni čas. Temu bo čez pol leta, 27. oktobra 2019, sledilo še eno premikanje, a le v tistih članicah, ki se bodo odločile obdržati zimski čas. To je v Bruslju pred manj kot mesecem dni povedala evropska komisarka za promet Violeta Bulc. Evropska komisija je sicer predlagala, da vse države EU ukinejo premikanje ure, članice pa bodo morale same odločiti, ali bodo za stalno uvedle poletni ali zimski čas. O tem morajo komisijo obvestiti do aprila 2019. Takšnim spremembam pa po poročanju nekaterih evropskih diplomatov, ki so spregovorili za Politico, odločno nasprotuje pet držav članic. Osnutek besedila, ki članice obvezuje k uvedbi samo zimskega ali poletnega časa, je po njihovih besedah pomanjkljiv in težko izvedljiv do aprila 2019, ki predstavlja rok držav za odločitev, za katero opcijo se bodo odločile.

Bo nastala popolna zmeda?

Države naj bi imele premalo časa, da se odločijo, ali bodo imele zimski ali poletni čas. Vse članice morajo namreč temu primerno prilagoditi zakonodajo in se – zaradi prečkanja mej – uskladiti tudi s sosednjimi državami. Zgodi se lahko namreč, da se bo ena država odločila za poletni čas, njena soseda pa za zimskega. Tudi v železniškem prometu lahko pride do težav, saj se lahko zaplete pri rokih dobave. Posel namreč načrtujejo za več mesecev vnaprej, zato bi bilo težko pričakovati, da bodo naknadno spreminjali načrte. »Eno je odločitev za ali proti spremembi, uresničitev tega pa je popolnoma druga zgodba,« je dejal eden od diplomatov. 

Politico je spomnil še na besede Bulčeve, ki je v septembru dejala, da se Portugalska, Ciper in Poljska nagibajo k poletnemu času, medtem ko so Finska, Danska in Nizozemska bolj naklonjene zimskemu.