RDEČI ALARM

FOTO: Vremenska fronta gre prek države: vodotoki poplavljajo, drevesa se rušijo

Slovenija se sooča z močnim vetrom, ki je ponekod že povzročil težave, Arso pa ob tem ne izključuje možnosti obsežnih vetrolomov. 
Fotografija: Reke grozijo. FOTO: Mateja Kotnik
Odpri galerijo
Reke grozijo. FOTO: Mateja Kotnik

LJUBLJANA – Vremenska fronta z močnim dežjem se po podatkih agencije za okolje pomika prek Slovenije. Veter se na Primorskem, kjer so sunki ponekod dosegli tudi več kot 100 kilometrov na uro, ne bo več krepil. Po državi je na ceste porušil kar nekaj dreves, na cesto je odnesel tudi trampolin. Ponekod vodotoki že poplavljalo.
Priprave na poplave. FOTO: Mateja Kotnik
Priprave na poplave. FOTO: Mateja Kotnik

Po podatkih uprave za zaščito in reševanje je veter drevesa podiral na ceste med drugim v Sočergi, med Belvederom in Strunjanom, v naselju Gabrovica, v občinah Piran, Izola, Hrpelje - Kozina in Komen. Zaradi podrtega drevja na cesti so imeli gasilci delo na Prevaljah, v Slovenj Gradcu, na Bledu, Ravnah na Koroškem in v Podvelki. Ponekod je podrto drevje tudi oviralo promet, med drugim v Ribnici na Pohorju.

Veter je odkrival strehe v občini Jesenice in Vuzenica. V Vipavi je drevo padlo na stanovanjski objekt, v Komnu je zaradi vetra padel drog optike na cesto. V Kopru je veter podrl tudi telefonski drog, v občini Piran pa je na cesto Lucija–Strunjan odnesel trampolin.

Veter odnesel tudi trampolin

Na cesti Lucija–Valeta je odtrgal reklamna panoja, v Šenčurju pa je močen veter dim iz dimnika udaril nazaj v peč, zaradi česar je prišlo do močnega dimljenja v kurilnici, kažejo podatki uprave za zaščito in reševanje. Na Letališču Portorož so sunki vetra dosegli 96 kilometrov na uro, v Podnanosu 90, na Nanosu pa 111, so zapisali na twitterju agencije za okolje. Medtem so na Kredarici sunki vetra dosegli tudi 155 kilometrov na uro.

Na območju občine Majšperk in Ilirske Bistrice je prišlo tudi do izpada električne energije, električne oskrbe prav tako ni v Hrušici.

Veter se na Primorskem ne bo več krepil

Do polnoči bo veter po podatkih Arsa na zahodu že nekoliko oslabel, prehodno okrepil pa se bo predvsem v vzhodni Sloveniji. Do jutra bo povsod oslabel, vendar ne ponehal. V torek čez dan bo še vetrovno, hitrost vetra pa predvidoma ne bo presegala opozorilne vrednosti, piše na spletni strani Arsa.
Priprave na poplave. FOTO: Mateja Kotnik
Priprave na poplave. FOTO: Mateja Kotnik

Vetrovno vreme pa spremlja tudi močno deževje, zaradi katerega so meteorne vode povzročale preglavice med drugim v Radovljici, Ilirski Bistrici, Tržiču in Pivki. Kanalizacija je zaradi dviga podtalnice vdrla v klet v Radovljici. Po podatkih uprave za zaščito in reševanje je Drava že prestopila bregove v naselju Dvorjane v občini Duplek, potok Belca v občini Kranjska Gora pa poplavlja tamkajšnjo žago.
Priprave na poplave. FOTO: Mateja Kotnik
Priprave na poplave. FOTO: Mateja Kotnik

Pretok Drave bo sicer po podatkih Arsa na meji z Avstrijo začel v naslednjih urah hitreje naraščati. Predvidoma po 23. uri bo dotok v Slovenijo dosegel pretok 1400 kubičnih metrov na sekundo in ponoči še naprej naraščal. Okoli 6. ure pri Arsu pričakujejo pretok med 1800 in 2000 kubičnimi metri na sekundo, v torek dopoldne bo dosegel konico med 2000 in 2200 kubičnimi metri na sekundo. Lokalni dotoki vzdolž celotnega toka Drave v Sloveniji bodo znašali med 100 in 200 kubičnimi metri na sekundo. V torek bo Drava vzdolž svojega toka poplavljala v širšem obsegu.

Tudi morje že poplavlja

V Piranu pa so zaradi povišanega plimovanja nekaj čez 19. uro ponovno sprožili opozorilno sireno javnega alarmiranja. Ponoči bo morje po podatkih Arsa še poplavljalo nižje dele obale.
Prav tako bodo do polnoči še nastajale nevihte s krajevno močnejšimi nalivi, piše na spletni strani Arsa. Močnejši nalivi se bodo v naslednjih urah pojavljali v osrednji in vzhodni Sloveniji, na zahodu pa jih predvidoma ne bo več. Ob tem lahko narastejo tudi hudourniški vodotoki, so sporočili iz Centra za obveščanje RS.

Težave na cestah velike

Vreme sicer povzroča težave tudi na slovenskih cestah. Med drugim je promet zaradi spolzkega vozišča oviran na štajerski avtocesti med Lukovico in Žalcem proti Celju. Na odseku Blagovica–Vransko je hitrost vožnje omejena na 60 kilometrov na uro, piše na spletni strani prometnoinformacijskega centra.
Priprave na poplave. FOTO: Mateja Kotnik
Priprave na poplave. FOTO: Mateja Kotnik

Zaradi podrtega drevja je zaprt prelaz Vršič na cesti Kranjska Gora–Vršič–Trenta, prav tako so zaprte ceste Bohinjska Bistrica–Jezero pri Ribčevem Lazu, cesta Predel–Bovec med Predelom in Strmcem ter Jesenice–Kranjska Gora na odseku Belca–Gozd Martuljek. Zaradi poplavljene ceste pa je popolna zapora na cesti Ilirska Bistrica–Jelšane pri Mali Bukovici.

Tudi na avstrijski strani so zaradi vetroloma in poplav popolnoma zaprti cesta čez prelaz Ljubelj od predora naprej proti Avstriji in prehoda Vič in Libeliče. Cesta na Mangart je zaprta zaradi skalnega podora, piše na spletni strani prometnoinformacijskega centra.

 

Slovenija v primežu močnega vetra in narasle Drave


Skoraj natanko šest let od katastrofalnega poplavljanja reke Drave novembra 2012 se kraji ob reki ponovno soočajo z napovedmi naraščanja pretoka reke, ki v Slovenijo iz Avstrije priteče v občini Dravograd. Kot je na novinarski konferenci pojasnil hidrolog Janez Polajnar iz Agencije RS za okolje (Arso), obilne padavine na avstrijskem Koroškem vplivajo na to, da se bo pretok Drave po predvidevanjih avstrijske deželne hidrološke službe močno povečal. V noči na torek pričakujejo na meji s Slovenijo pretok okoli 1700 kubičnih metrov na sekundo, največji pretok pa bo po njihovih predvidevanjih v torek med 13. in 15.30, ko bi lahko največji pretok pri Dravogradu dosegel od 1900 do 2100 kubičnih metrov na sekundo. »To pa je že precejšnja količina vode, po naših podatkih druga največja v zadnjih 90 letih,« je pojasnil Polajnar.

Če bo do tega res prišlo, bi lahko bilo po ocenah hidrologov ogroženih več kot sto objektov, od tega večina, 87, v okolici Maribora, okoli 20 pa v okolici Ptuja. V tamkajšnjih območnih civilnih zaščitah so zagotovili, da so na morebitne nevšečnosti pripravljeni. Kot je med drugim povedal vodja ptujske civilne zaščite Drago Murko, razmere spremljajo, na srečo pa so območja, kjer naj bi se Drava že danes razlila, zelo redko poseljena. Kljub temu je prebivalce pozval, da se na težave pravočasno pripravijo in umaknejo svoje premoženje v višja nadstropja ali tja, kjer ne bodo utrpeli škode.

V spodnjem toku, nizvodno od jeza Markovci, pa se bo po napovedih Drava razlila že prej. Ogrožena so območja v naseljih Bukovci, Muretinci, Stojnci, poplavljena je lahko tudi državna cesta ob Zavrču. Na napovedano naraščanje reke Drave se že od nedelje pripravljajo tudi na Koroškem, kjer sta se aktivirala štaba civilne zaščite v občinah Dravograd in Vuzenica. V Vuzenici so po besedah župana Franja Goloba razdelili okoli 700 protipoplavnih vreč in razmere spremljajo.
 

Obala spominja na Benetke


Ob Obali pa se je pojavilo visoko plimovanje morja, zaradi česar je regijski center za obveščanje Koper v Piranu dopoldne sprožil sireno javnega alarmiranja z znakom za opozorilo na nevarnost. Prebivalce so pozvali, naj ravnajo po navodilih civilne zaščite in drugih pristojnih služb. Hidrologi povišano gladino morja, ki lahko za več deset centimetrov preplavi obalno črto, pričakujejo tudi v noči na torek. »Gre za redek pojav tako močnega vetra v tem delu Jadrana, zato obstaja možnost, da se bo gladina morja dvignila za več kot 30 centimetrov, lahko tudi za 40. Lahko se zgodi podobno visoka plima, kot je bila 6. decembra 2008,« je pojasnil hidrolog Janez Polajnar.
 

Pristanišče se odloča za vsako ladjo posebej


Zaradi močnega vetra je uprava za pomorstvo že v nedeljo priprla koprsko tovorno pristanišče, kar pomeni, da o dovoljenju za privez ali odvez odloča za vsako ladjo posebej.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije