ZABAVA

FOTO: V Slivju iščejo novo, odpornejšo slivo

Objavljeno 17. september 2019 11.22 | Posodobljeno 17. september 2019 11.22 | Piše: Boštjan Fon

Češpov praznik z njoki, ki so drugod cmoki, ringlšpilom, Hitlerjem in Mussolinijem.

None, ki so izdelovale njoke, bi človek kar cmoknil!
Lahko se napravi izjemno prijetna nedelja domačinom in obiskovalcem, dokaz je brkinska vasica Slivje, kjer ne živi več kot 110 duš. Na cesti med Trstom in Reko je treba zaviti stran od Kozine, in ste nenadoma v objemu prijaznih vaščanov in češpljevih cmokov, domačini jim rečejo njoki. Naletite pa tudi na nacista Adolfa Hitlerja in fašista Benita Mussolinija – v cerkvi svetega Martina! Na njeni vzhodni strani je duče, firer je na zahodni cerkveni steni. Ne vlečemo vas za nos, le pojdite si pogledat križev pot, postaji 1 in 11, pa se boste prepričali, da sta res tam. A v Slivje se nismo odpravili zaradi omenjenih, naj se cvreta v peklu!
image
Vodja prireditve Tine Babuder je bil presenečen nad obiskom.
Zvabil nas je Češpov praznik, ko zadišijo sveže pripravljeni slivovi cmoki. Pardon, češpovi njoki! Preprosti, a tako okusni, da bi tiste none zadaj v kuhinji, ki so jih sproti izdelovale, vsako cmoknil!

»Krompir se skuha, potem pretlači, zameša z moko, soljo, jajcem in oljem ter pripravi testo,« razodene Ester Renko. »Skuha se jih v vrelem kropu, ko priplavajo na vrh, se jih dene na krožnik ter polije z drobtinami in stopljenim maslom.« Sogovornica nam je nato s Suzano Mezgec razkrila, da so češplje iz Slivja in okolice posebne, razlikujejo se od drugih: »Slive v Brkinih drugačne kot recimo v Istri ali tiste iz Srbije. So malo manjše, a izjemno aromatične. Pred časom je brkinsko slivo napadla bolezen z imenom šarka, tako da zdaj iščemo drugo sorto, ki bi bila morda malo odpornejša od naše avtohtone.«
image
Suzana Mezgec (levo) in Ester Renko s češpovimi njoki FOTOGRAFIJE: Boštjan Fon

Dogajanje v vasi, ki je bila s sedanjim imenom prvič zapisana okoli leta 1400, se je razpotegnilo prek nedelje. Zjutraj se je kolesarilo in teklo, tudi skozi jamo Dimnice, za katero nam je eden od domačinov dejal, da so jo pred stoletji klicali Hudičeva prekajevalnica zaradi meglic, ki so se ob temperaturnih razlikah vile iz nje. Povorka vozov je bilo imenitno druženje z zgodovino Slivja in okoliških vasi, za otroke so poskrbeli z delavnicami, pred vasjo pa na travnik postavili pravi pravcati vrtiljak, ki ga vsakdo pozna pod imenom ringlšpil. Prav takega so vrteli, kot je razveseljeval po semenjih že naše mame in babice. Niso manjkale sadjarske delavnice, na stojnicah pa je bilo toliko dobrega, da se popotnik, ki ga je pripeljala v Slivje radovednost, ni mogel odločiti, kaj bi vzel za domov. Še balzamični češpov kis so imeli. »Letos je sliv manj kot lani,« je razkrila Marta Šiškovič, ki je z Lidijo Fabirš dala na pokušino, ogled in seveda na prodaj slive, hruške, jabolka, vse iz domačih sadovnjakov, pa marmelade, sokove in več vrst kisa ter odlične kapljice domače žganjekuhe, med katerimi moramo poleg slivovke in viljamovke izpostaviti pristni brkinski brinjevec.
Adolf in Benito
Bilo je leto 1943, ko je v cerkev sv. Martina slikar in kipar Tone Kralj na povabilo narodno zavednega župnika Viktorja Berceta namestil križev pot. Nista se bala niti italijanskih fašistov niti nemških nacistov in tako je v prvem delu križevega pota umetnik upodobil ​Poncija Pilata, rimskega guvernerja Judeje, ki je obsodil Jezusa Kristusa na smrt, kot Benita Mussolinija. Če je Italijan malce potuhnjeno skrit, Nemca ne morete zgrešiti, saj je na enajstem delu izklesan v irhastih bavarskih hlačah. Eden od treh rimskih vojščakov, ki dvigujejo križ s Kristusom, ima na sebi značilne usnjene alpske hlače, za nameček pa je podoba počesana na prečko in pod nosom ima ozke brčice. Nadvse groteskna podoba firerja tretjega rajha, ki so jo v slovensko cerkev postavili sredi druge svetovne vojne!

»Nazadnje je bil take vrste praznik leta 2012, nato naslednja leta niso več organizirali prireditev. Mladi iz Slivja in okoliških zaselkov smo se odločili, da znova pripravimo prireditev, ki je bila nekoč mala vaška veselica. Odziv nas je, to povem čisto iskreno, presenetil. Tako teh, ki so se prišli predstavit, kot obiskovalcev in seveda prostovoljcev, ki so glavni steber naše prireditve,« je dejal Tine Babuder.
image
S prikazom domačih šeg in navad so v goste prišli iz sosednjih vasi.

Ko smo se poleg češpovih njokov najedli še jote in domačih klobas, večkrat nazdravili z vaščani in se mimogrede nalezli njihovih nasmehov, smo po odhodu sklenili: naslednje leto se vidimo v Slivju. Če bomo na češpov praznik morali čakati spet sedem let, jim tega ne odpustimo!
image
Marta Šiškovič in Lidija Fabre z domačo ponudbo

image
S prikazom domačih šeg in navad so v goste prišli iz sosednjih vasi.
Slive v Brkinih so drugačne kot v Istri ali tiste iz Srbije. So malo manjše, a izjemno aromatične.
Deli s prijatelji