Če bi plačali, bi bili odgovornejši: 23-letna planinka na pot v bulerjih
Kljub pozivom, naj planinci premišljeno odhajajo v gore, zlasti v dneh, ko so tudi sile gorskih reševalcev usmerjene v pomoč prizadetim v poplavah, je bilo tako rekoč vse dni v avgustu slišati brnenje helikopterja. Konec tedna sredi meseca je dežurna helikopterska posadka vojske šestkrat pomagala pri reševanju v gorah, vrednost teh intervencij je presegla 15.000 evrov. Prišteti je treba še stroške gorskih reševalcev. Ti so v soboto posredovali devetkrat, stroški po oceni njihove zveze so od 4000 do 5000 evrov.
Če spremljamo spletne objave Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS), se zdi, da so vsa opozorila in pozivi, naj se ljudje pred obiskom gora ustrezno opremijo, zberejo potrebne informacije in se pripravijo na pot, zaman. Gorski reševalci so samo v tem mesecu pomagali številnim pohodnikom, ki so precenili svoje sposobnosti in na poti omagali, se odpravili v visokogorje neustrezno opremljeni, se zaplezali … Vse več je med njimi tujcev. Po podatkih GRZS je bilo lani v 371 intervencijah od 667 udeleženih v nesrečah dobra polovica tujcev.
Več kot polovica lani rešenih v gorah je bila tujcev.
Tiktok in bulerji
Takšen primer je bil denimo pred dnevi, ko sta se mlada Nizozemca nad smerjo Peto žrelo na Storžiču zaplezala v megli. Kot so opozorili kranjski policisti, sta bila neprimerno opremljena, brez čelad in varovalnih pasov ter v neprimerni obutvi. Natančneje: 23-letna planinka se je na pot podala v bulerjih. Pohodnika brez planinskega in alpinističnega znanja, ki sta se v gore menda odpravila po tem, ko sta si ogledala objavo na tiktoku, so nato s helikopterjem spravili na varno v dolino.
Cena helikopterja bell 412, ki se uporablja za gorsko reševanje, je po podatkih vojske 2630 evrov na uro (brez DDV). Stroški se krijejo iz proračunske postavke vojske. »15. polk vojaškega letalstva ima za leto 2023 na tej postavki načrtovanih 2,5 milijona evrov, zajema pa helikoptersko nujno medicinsko pomoč, prevoze inkubatorja in reševanje v gorah,« so pojasnili v službi za odnose z javnostjo. Poleg vojaških pri reševanju pomagajo policijski helikopterji. Z njimi so letos opravili 67 reševanj v gorah z okoli 78 urami naleta, večino, 56, od začetka junija, samo avgusta 14. Strošek ure letenja policijskega helikopterja AW169 s posadko je dobrih 3100 evrov (brez DDV). Sredstva za delovanje letalske policijske enote se v tem primeru zagotavljajo iz proračuna policije.
Strošek helikopterja in pripadajoče ekipe je le del vseh, ki nastanejo ob takšni intervenciji v gorah.
Zaprte planinske poti
Zaradi nedavnih ujm je še vedno zaprtih več planinskih koč predvsem v Zgornji Savinjski dolini in na Koroškem. Prav tako so na prizadetih območjih zaprte številne planinske poti, v Zgornji Savinjski dolini tudi tamkajšnji del Slovenske planinske poti. Na planinski zvezi zato planincem svetujejo, naj pred obiskom gora preverijo njihovo aplikacijo maPZS.
Ostali bodo prostovoljci
Lani so na GRZS za neposredne stroške reševanja, ki jih sestavljajo povračila potnih stroškov za prevoz na intervencijo in osebnega dohodka za čas reševalca na intervenciji ter stroški prehrane, porabili dobrih 123.500 evrov. V znesek, kot so dodali, niso všteti stroški njihove opreme, vozil, prostorov ... Prav tako ni ovrednoteno prostovoljno delo reševalcev. »Gorski reševalci v Sloveniji smo prostovoljci in bomo ostali prostovoljci, druge stroške reševanja pa s financiranjem GRZS prek uprave za zaščito in reševanje in državnih prevoznikov poravnajo slovenski davkoplačevalci. Glede na to, da smo lani v več kot polovici primerov reševali tujce, pri GRZS menimo, da bi bilo treba poiskati način, kako bi stroške reševanja (z ustreznim zavarovanjem) poravnali tudi tuji obiskovalci gora.«
Če bi uveljavili zaračunanje reševanja, bi bilo reševanj tujih obiskovalcev manj, ugotavljajo pri GRZS. »Marsikateri tuji turist, ki nima nobenih izkušenj z gorami, bi ob informaciji, koliko lahko stane reševanje, ravnal veliko bolj odgovorno, na turo bi se bolje pripravil, izbral bi primernejši cilj ali najel gorskega vodnika, za reševanje v gorah bi se ustrezno zavaroval, kot je uveljavljena praksa v tujini.« Kar zadeva domače obiskovalce, pa menijo, da zaračunavanje reševanja ne bi bistveno vplivalo na število nesreč, saj je treba upoštevati slovensko tradicijo gorništva in množičnega obiskovanja gora ter posebno vlogo, ki jo imajo te v slovenski zavesti.
Kako je na tujem?
Druge države imajo glede plačila reševanja v gorah različne ureditve. V Italiji ga ne domačinom ne tujcem ni treba plačati, izjema je Južna Tirolska, kjer se stroški krijejo iz zavarovanja.
Tudi iz Avstrije je pred kratkim prišla vest, da bodo morali pohodniki iz Belgije plačati reševanje z 2946 metrov visoke gore Schesaplana, saj za pot niso bili ustrezno pripravljeni. Ker so stroški reševanja lahko zelo visoki, pohodnikom in drugim obiskovalcem gora v Avstriji svetujejo zavarovanje.
V Nemčiji je planinec večinoma sam odgovoren za stroške reševanja; če se poškoduje v gorah, mora plačati prevoz s helikopterjem, zavarovalnica pa pokrije vožnjo z rešilcem in stroške zdravljenja.
V Franciji so gorske reševalne intervencije v pristojnosti javnih služb (policistov, žandarjev in gasilcev) in strošek države, torej brezplačne za ponesrečenca.
Na Norveškem, Poljskem, v Španiji (razen posameznih regij), Veliki Britaniji za reševanje ni treba plačati, prav tako ne v Argentini in Kanadi. Tudi v večini švicarskih kantonov je gorsko reševanje del javne službe, morajo pa ponesrečenci poravnati morebitni helikopterski prevoz.
123.510 evrov so lani na GRZS namenili za neposredne stroške reševanja.
