Analizo živil bi lahko izvedli v dveh dneh!
Uprava za varno hrano je sredi oktobra na podlagi sklepa vlade spremenila način obveščanja o odpoklicih neskladnih živil iz prometa in od takrat je število obvestil o neskladnih živilih poskočilo. Za primerjavo: oktobra letos je bilo takšnih objav 25, oktobra lani šest.
Pred kratkim sta bila odpoklicana korenje z dveh slovenskih kmetij zaradi vsebnosti kadmija – 40 kilogramov so ga pojedli otroci v Vrtcu Radovljica – in kaki iz Španije zaradi presežene vrednosti klorpirifosa in acetamiprida. V tem mesecu so bila odpoklicana že tri živila: soja iz Argentine zaradi presežene vrednosti pesticida klotianidin, hrvaške mandarine zaradi nedovoljenega pesticida klorpirifos in zamrznjene jagode iz Grčije zaradi presežene vrednosti pesticida propamokarb.
Na upravi za varno hrano pojasnjujejo, da je razlog za večje števil objav spremenjen način obveščanja in dejstvo, da od konca avgusta izvajajo poostrene nadzore vzdolž prehranske verige glede skladnosti živil na trgu. Po novem na spletni strani uprave javnost obveščajo o vseh neskladnih živilih, ki so bila ugotovljena v okviru uradnega nadzora, ne glede na to, ali je bilo živilo na podlagi ocene tveganja ocenjeno kot varno ali nevarno, ter ne glede na to, ali mu je potekel rok uporabnosti. Pri vsakem odpoklicanem živilu so navedene osnovne informacije o vrsti živila, mestu vzorčenja, proizvajalcu, poreklu in roku uporabnosti.
Po prejšnjem sistemu obveščanja, ki je veljal od leta 2013, so javnost o neskladnih živilih, ki jim je potekel rok uporabnosti ali pa se je zanje pričakovalo, da so jih potrošniki že porabili, obveščali le, če so bila nevarna za zdravje potrošnika. Poleg tega uprava na spletni strani povzema tudi vse odpoklice nevarnih živil, ki so jih v okviru notranjih kontrol našli izvajalci dejavnosti.
Parlamentarni odbor za kmetijstvo je upravi za varno hrano predlagal sprejetje ukrepov za hitrejše analize vzorcev živil.
Tako spremenjen način obveščanja potrošnikov kot poostreni nadzori skladnosti živil so »popravni izpit« uprave zaradi zdrsa, ki si ga je privoščila letos poleti. Javnosti ni obvestila o breskvah, uvoženih iz Srbije, v katerih je našla ostanke prepovedanega pesticida klorpirifosa, ker je sklepala, da so jih potrošniki do trenutka, ko je uprava prejela rezultate preiskave, že pojedli. Od odvzema vzorcev do prejetja rezultatov je minilo tri tedne.
Vse skupaj je poslabšala izjava v. d. generalne direktorice uprave za varno hrano Vide Znoj, ki je dejala, da odpoklic breskev ne bi prispeval k večji zaščiti potrošnikov, pač pa bi jih zgolj vznemiril in vodil do uživanja še manj sadja in zelenjave. Sedem ton zaužitih srbskih breskev s prepovedanim pesticidom je nekaj mesecev pozneje pokopalo kmetijsko ministrico Ireno Šinko, ki je upravo za varno hrano vzela v bran – takšno je bilo vsaj uradno pojasnilo predsednika vlade Roberta Goloba ob predlogu njene razrešitve.
25 objav o spornih živilih oktobra letos, oktobra lani le šest.
Predolgo čakanje
Parlamentarni odbor za kmetijstvo, ki se je oktobra sestal na nujni seji, je upravi za varno hrano poleg poziva, naj sproti obvešča potrošnike o neskladnosti živil, odvzetih v okviru uradnega nadzora, predlagal tudi, da sprejme ukrepe za skrajšanje časa izvedbe analiz vzorcev živil. V primeru srbskih breskev je bilo treba na rezultate čakati tako dolgo zato, ker so bili vzorci odvzeti v okviru rednega letnega monitoringa ostankov pesticidov, ki običajno traja od dva do tri tedne. Če bi bili odvzeti v okviru poostrenega nadzora, bi se obravnavali prednostno, in bi laboratorij analizo izvedel v dveh do petih delovnih dneh, so povedali na upravi za varno hrano.
V zvezi s preučitvijo možnosti skrajšanja časa analiz uradnih vzorcev so se z Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano dogovorili, da jih bo obvestil o neskladnem rezultatu »še pred zaključkom analize na ostale skupine pesticidov, če bo vzorec analiziran na različne pakete substanc«. A bistvenega skrajšanja časa analize ni mogoče pričakovati zaradi omejenega števila aparatur, so dodali.
Urška Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje meni, da je spremenjen način obveščanja o odpoklicih neskladnih živil dolgoročno koristen, kratkoročno pa povzroča zaskrbljenost ljudi, kar ni dobro. Naenkrat lahko na spletni strani uprave preberejo množico podatkov o odpoklicanem živilu, nimajo pa dovolj znanja, da bi jih razumeli. Uprava za varno hrano bo morala še bolj aktivno komunicirati o odpoklicih, pravi Blaznikova.
Priporočamo
Predstavitvene informacije
Komentarji:
Priporočamo
