Življenje na kmetiji: pozor, največ nesreč otrok je zaradi mehanizacije
Bivanje v sožitju z naravo, skrb za živali, priučene delovne navade. Ne glede na to, kako kakovostno in brezskrbno je lahko otroštvo na kmetiji, raziskave kažejo, da so otroci na kmetijah dva- do trikrat bolj izpostavljeni različnim nezgodam kot drugi vrstniki. Dejstvo je namreč, da se hitro vključijo v delo, začnejo upravljati različne stroje, pri tem pa nanje (kot tudi na odrasle) prežijo številne nevarnosti, o katerih jih je treba podučiti, tistim najmlajšim pa tudi (fizično) preprečiti oziroma omejiti dostop do predmetov in prostorov, ki bi jih lahko ogrožali.
Kot navaja Evropska agencija za varnost pri delu, so najpogostejše nevarnosti na kmetijah nevarni stroji (predvsem traktorji), delo na višini, možnost zadušitve v zabojih za žito in silosih ter stik s škodljivimi kemikalijami. Prav tako so otroci, ki že poprimejo za delo, različnim tveganjem izpostavljeni v hladnih, vlažnih in hrupnih razmerah, težave lahko povzročijo fizično zahtevna dela in delo z živalmi.
Delo lahko presega njihove sposobnosti
Naloga staršev oz. gospodarja je, da presodijo tveganje za mlade delavce, jih za delo ustrezno usposobijo ter poskrbijo za ustrezen nadzor in varnost. »Uporabljajo naj le tisto opremo, ki so se jo naučili uporabljati, upoštevajo navodila, ki so jih dobili pri usposabljanju, ter se poučijo o mogočih tveganjih in o tem, kako jih obvladati,« svetujejo pri evropski agenciji.
Gotovo ste za volanom težkega traktorja že kdaj videli golobradega fantiča, toda v skladu z evropskimi direktivami otroci, mlajši od 13 let, ne smejo delati na kmetijah. Za mladostnike tudi veljajo omejitve glede izpostavljenosti nevarnostim, kot so nevarne kemikalije, hrup, hud mraz ali vročina ter delo, ki presega njihove telesne ali duševne sposobnosti. »Veliko držav ima glede na starost in raven usposobljenosti oseb, mlajših od 18 let, posebne prepovedi in omejitve za uporabo strojev, traktorjev in drugih kmetijskih vozil. Za to obstaja dober razlog, saj otroci (mladi) velikokrat niso dovolj močni, da bi lahko stroje uporabljali, ali pa so premajhni, da bi dosegli pedale, itd., poudarjajo strokovnjaki.
Največ nezgod otrok na kmetijah se pripeti pri uporabi kmetijske mehanizacije.
Nevaren dostop do strojev
Še toliko bolj so lahko ogroženi mlajši otroci. Njim je treba tudi fizično preprečiti dostop do kmetijskih strojev, nevarnih snovi, stopnišč, lestev, jam, preveriti, ali so vsa nevarna delovna območja zaklenjena, ali so na delovni opremi nameščena varovala in podobno.
Po podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije analize nesreč kažejo, da se največ nezgod otrok pripeti pri uporabi kmetijske mehanizacije – zaradi omejenega vidnega polja traktorista in premajhne pazljivosti otrok in odraslih. Traktorji so vedno večji, ravno tako njihovi priključki. V neposredni bližini ima traktorist zaradi konstrukcije vozila mrtvi vidni kot, njegovo vidno polje v neposredni okolici je omejeno. Mrtvi vidni kot pri traktorju je zlasti pri zadnjih (velikih) kolesih in spredaj. Pogled nazaj zmanjšujejo tudi veliki priključki, kot so samonakladalne prikolice, trosilniki hlevskega gnoja, mešalno-krmilne prikolice, tovorne prikolice itd. Če so na kmetiji majhni otroci, velja biti zato še toliko bolj previden. Otroci naj bodo ves čas pod nadzorom odraslih.
Vožnja otrok v traktorju
Zakon o pravilih cestnega prometa določa, da se na traktorju in delovnem stroju sme poleg voznika voziti druga oseba le, če je v ta namen na njem vgrajen sedež za prevoz oseb, ki je vpisan v prometnem dovoljenju. Otrok, mlajši od leta in pol, se na traktorju ali delovnem stroju ne sme prevažati. Otrok, mlajši od 12 let, se sme na traktorju ali delovnem stroju peljati le, če je zavarovan z njegovi telesni rasti primernim zadrževalnim sistemom.
Kdaj do izpita za traktor?
S 16 leti lahko mladostnik že opravlja vozniški izpit za traktor (F) – za traktorje, ki ne presegajo hitrosti 40 km/h, za vožnjo s traktorjem, ki presega to hitrost, pa pri 18 letih.
Učenje in vključevanje v delo
O nevarnostih lahko otroci največ izvejo, ko spoznavajo delo in življenje na kmetiji. Poučijo naj se o živalih, pravilnem ravnanju z njimi, njihovem vedenju in dobrobiti. Hitro že lahko pomagajo pri nalaganju krme in začnejo skrbeti za manjše živali, kot so kokoši ali zajčki. Skrb za žival jih bo naučila odgovornosti in sočutja. Vključeni so lahko tudi v nekatera opravila na vrtu – pri pobiranju pridelkov se bodo naučili, kako poteka pridelava hrane in koliko truda zahteva. Hitro že lahko dobijo tudi naloge pri vzdrževanju okolice na kmetiji.
Na starših je, da jih zavarujejo, a hkrati vključijo v vloge, ki so primerne njihovi starosti in sposobnostim. S tem jim bodo pomagali do neprecenljivih izkušenj, s katerimi bodo znali ceniti delo na kmetiji in naravo okoli sebe.
Otroci na kmetijah bodo varnejši, če bomo odrasli:
– stroje opremili z varovalnimi (zaščitnimi) napravami (sklopi),
– stroje in naprave varno hranili (parkirali),
– preprečili vrtenje premičnih delov,
– pospravili ključe za zagon vozil (traktorjev, kombajnov itd.),
– zavarovali vozila in stroje pred nezaželenim premikanjem,
– otroke peljali na traktorjih na ustreznih sedežih z varnostnim pasom.
(vir: Kmetijski institut Slovenije)
