Vojna jih je utišala, a ne za dolgo
V Medobčinski splošni knjižnici Žalec so na pot pospremili knjigo Godba Liboje in njenih 90 let. Avtorica Jolanda Železnik se je ob tej pomembni prelomnici pogovarjala z najstarejšim aktivnim članom Feliksom Srebotom, ki je pri godbi začel igrati leta 1959, dogodek pa je obogatil Savinjski trobilni kvintet Godbe Liboje s predsednikom Andrejem Pergerjem na čelu. Knjigo so nato predstavili tudi v domačem kraju na slavnostni akademiji, posvečeni jubileju, za posebno praznovanje pa je poskrbel koncert v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu.
Knjiga je dragoceni dokument časa, saj precej podrobno opisuje pot, ki jo je prehodila Godba Liboje. Zgodba se je začela leta 1934 z ustanovitvijo t. i. Sonnenbergove rudarske godbe, ki je delovala do druge svetovne vojne. Med vojno je nastopil kulturni molk, zato so glasbila večinoma utihnila in varno skrita počakala na čase, ki so bili spet naklonjeni skupnemu muziciranju. Godba se je znova združila leta 1959 z dirigentom Francem Kovačem, čigar rokopisi so bili Železnikovi v veliko pomoč. Zasedbo, ki se je od 1959. do 1996. imenovala Godba rudarjev in keramikov Svobode Liboje, so kot dirigenti, vključno s predhodnico, Sonnenbergovo godbo, vodili Leopold Planko, Alojz Pečnik, Franc Zupanc, Jože Leskovšek, Franc Kovač, Anton Uplaznik, Januš Rasiewicz, Ivan Ravnjak, Zdravko Zupančič, Albert Zaveršnik, Andrej Žgank, Damir Fajfar, od leta 2022 pa jim dirigira Gašper Smisl. V vlogi predsednikov so se zvrstili Valentin Kolar, Leopold Rihter, Jožef Jančič, Bogdan Železnik, Tomislav Rus, Matjaž Krk, Aleksander Menček in od 2020. Andrej Perger.
Zaželen in spoštovan
Godba je doživela različne preizkušnje, ki so njene temelje včasih zamajale, godbeniki pa so vedno znali v pravem trenutku stopiti skupaj. Člane povezuje ljubezen do glasbe, ki je preživela vse slabe čase in se ne prepušča toku političnih dogajanj. Povezuje jih nevidna nit, ki se imenuje kultura, pravijo, prav ljubezen do glasbe kot tudi igranje v Godbi Liboje in Godbi veteranov pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje Žalec pa tudi Feliksa Srebota ohranjata vitalnega in izjemnega med glasbenimi kolegi vseh generacij. Kot je povedal na predstavitvi, med njimi nadvse uživa, a ne samo zaradi glasbe, ampak zato, ker se počuti zaželenega in spoštovanega. Zaradi vsega tega bo igral, dokler bo zmogel, saj ga to vsestransko osrečuje.
Člane povezuje ljubezen do glasbe, ki je preživela vse slabe čase in se ne prepušča toku političnih dogajanj.
Knjiga, ki jo je oblikoval Jože Domjan, natisnila pa tiskarna Grenko, je razdeljena na tekstualni in fotografski del, ki je zagotovo zelo privlačen za vse, ki so kdaj igrali pri godbi, saj je najbrž vsak ujet vsaj na eni fotografiji. Dodani so spomini članov, kronološki pregled vseh dirigentov in predsednikov, časopisni članki. Misli sta dodala Janko Kos, župan Občine Žalec, in mag. Marko Repnik, odlični poznavalec godbeništva na Slovenskem. V knjigi, ki je velikega formata s trdimi platnicami in ima 256 strani, so poudarjeni nekateri mejniki libojske godbe in njeni dosežki, predstavljeni so vsi priložnostni sestavi, tudi Savinjski trobilni kvintet, ki je ob njeni predstavitvi poskrbel za glasbeno spremljavo.
