Vlažno poletje, nevarnost za paradižnik
Julij je mesec, ko se rezultati trdega dela na vrtičkih že poznajo. Sadike, ki smo jih v drugi polovici maja prestavili na prosto, rastejo in zelenijo, solata postaja vedno bolj košata, špinača, rukola in blitva pa po vsakem rezu hitreje poženejo nove liste. V prvem povsem poletnem mesecu na gredice sejemo in sadimo zelenjadnice, ki jih bomo pobirali jeseni in hranili za ozimnico, med njimi repo, rdečo peso in kolerabo pa radič, endivijo in druge sorte solat, pak choi, kitajsko zelje, koromač in korenje.
V prvem povsem poletnem mesecu na gredice sejemo in sadimo zelenjadnice, ki jih bomo pobirali jeseni in hranili za ozimnico, med njimi repo, rdečo peso in kolerabo, pa radič, endivijo in druge sorte solat, pak choi, kitajsko zelje, koromač in korenje.
Tako kot julija ob ustreznem vremenu odlično uspevajo zelenjadnice, se bohoti tudi plevel, zato ga je treba redno odstranjevati, da se preveč ne razraste in drugim rastlinam ne pobere še kako potrebnih hranil, lahko pa tudi prepreči sončnim žarkom, da bi dosegli manjše sadike in rastline. Plevel je najlažje odstranjevati, ko so tla suha, a ne preveč zbita, nikakor pa se opravila ne lotimo po dežju. Takrat bi bilo pravzaprav najbolje, da na vrt sploh ne stopimo, saj se bo prst pod našimi nogami še bolj zbila, rastline pa bodo iz takšnih tal težko črpale hranila. Pri odstranjevanju plevela pazimo, da ga izpulimo s čim bolj nepoškodovanim koreninskim sistemom, le tako namreč ne bo znova zrasel, pri tistih z bolj globokimi in trdovratnimi koreninami si pomagamo z motiko ali lopato.
Posušimo na soncu
Julija je eno najpomembnejših opravil na vrtu vzdrževanje ustrezne vlage. Ali nas spet čaka vroče in suho poletje, z gotovostjo še ni mogoče napovedati, čeprav so nekateri vremenoslovci in tudi okoljevarstveniki prepričani, da bo vsako poletje huje. V tem primeru rastline redno zalivamo, še posebno tiste, ki potrebujejo veliko vlage, denimo kumare, bučke, lubenice, melone. Da bodo tla okrog njih ostala dlje vlažna, jih po zalivanju zakrijemo z zastirko in navlažimo še njo. Ni pa tega treba početi na gredicah s paradižnikom, saj bo ta brez hujših posledic preživel tudi nekoliko daljše obdobje brez vode.
Pravzaprav se moramo pri paradižniku bati ravno nasprotnega – hladnejšega in vlažnega poletja. Če bo več dni primoran rasti v namočeni zemlji, ga bo napadla krompirjeva plesen. Prepoznamo jo po tem, da začnejo listi paradižnika rumeneti, nato rjaveti in propadati, rjavo postane tudi steblo in na koncu plodovi. Ko se začne plesen širiti po rastlini, je z njo konec, še zeleni plodovi ne bodo dozoreli, rdeči pa bodo polni rjavih in črnih lis in neužitni. Če se obetajo daljša obdobja deževja, paradižnik najbolj učinkovito zaščitimo tako, da ga obdamo s folijo, ki jo napnemo prek okovja, pazimo le, da bo to dovolj visoko. Paradižniku, jajčevcem in kumaram redno odstranjujemo zalistnike, da ne bodo po nepotrebnem odžirali hrane preostalim delom rastline in ji kradli energije.
Čebulo bomo večinoma pobirali šele avgusta, a če smo s sajenjem pohiteli in opazimo, da se njeni listi že sušijo, jo lahko poberemo že julija. To počnemo, ko so tla čim bolj suha, preden jo spravimo, pa jo še nekaj dni sušimo na soncu, sicer bo zgnila. Ko bodo njeni listi porumeneli in se posušili, jih lahko spletemo in obesimo v zračen in temen prostor, kjer bo počakala na zimo.
