Umetniško ustvarjanje in restavriranje ob Krki
Galerija Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki v letošnjem juliju v sklopu Mednarodnega simpozija kiparjev Forma viva ponovno gosti kiparja, ki ustvarjata novi kiparski deli za park skulptur, in sicer Tomaža Furlana iz Slovenije in Alema Korkuta iz Hrvaške. V okviru letošnje prireditve bodo obnovili in delno rekonstruirali nekaj skulptur iz preteklih let v parku skulptur Forma viva.
Konzervacija in restavracija
Galerija Božidar Jakac je bila namreč znova uspešna na razpisu za konzervacijo-restavracijo kipov ministrstva za kulturo. Lani so s prejetimi sredstvi konzervirali-restavrirali ikonično skulpturo japonskega kiparja Eisaka Tanake Japonski festival iz leta 1961, letos pa bodo med simpozijem delali na skulpturah Kolo – Antifašistična skulptura britanskega kiparja Iana Waltersa iz leta 1974, Kariatida romunskega kiparja Eugena Ciuce iz leta 1968 in skulpture Brez naslova Bernarda Balla iz leta 1963. Konzervatorsko-restavratorske posege vodi akademski restavrator Aleš Vene, trajali pa naj bi od julija 2023 do oktobra 2024. Hkrati poteka obnova skulpture T-element iz leta 1966, katere spodnji del bo rekonstruirala Dragica Čadež.
Novost letošnjega simpozija je restavratorska delavnica pod vodstvom Aleša Veneta, ki bo na primeru lesenih kipov iz parka skulptur Forma viva (Kariatida in Brez naslova) udeležencem prikazala konzervatorsko-restavratorske postopke odstranjevanja nečistoč, izdelavo bazena za impregnacijo posameznih kosov kipov ter zaščite pred škodljivci in vremenskimi vplivi.
Mednarodni simpozij kiparjev Forma viva sodi med pomembnejše dogodke s področja vizualnih umetnosti v Sloveniji. Forma viva je bila že v osnovi zasnovana kot enotna blagovna znamka državnega pomena, ki je delovala najprej od leta 1961 na dveh deloviščih, v Kostanjevici na Krki in v Seči pri Portorožu, kasneje pa se je razširila še na Ravne na Koroškem in Maribor.
Novi kiparski deli
Skulptura Alema Korkuta bo nosila naslov Mesečina/Lunini žarki (Moonbeams). Sestavljalo jo bo 25 lesenih tramov, dolgih približno 10 metrov, pobarvanih v belo, ki se bodo radialno širili od zgoraj navzdol. Na vrhu skulpture bo konkavna kovinska oblika srebrne barve, ki bo namigovala na Luno. Leta 1970 rojeni Korkut je med letoma 1991 in 1992 študiral na Akademiji likovnih umetnosti v Sarajevu, leta 1992 pa se je vpisal na študij kiparstva na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu. Leta 1997 je diplomiral v razredu prof. Šime Vulasa. Od leta 2004 je član Umetniške organizacije Ateljeji Žitnjak, od leta 2007 pa je zaposlen na likovni akademiji kot izredni profesor.
Kip Tomaža Furlana bo imel naslov Lupina (Shell) in bo sestavljen iz enega po višini razpolovljenega debla, višine približno šestih metrov, s katerega je bilo odstranjeno lubje. Notranjost debla bo izdolbena in zapolnjena z umetno maso in betonom. Ko bo skozi leta leseno deblo počasi propadalo, bo razkrivalo notranjo strukturo in lepoto lesa, ki bo v obliki odtisa ostala ujeta na razgaljeni površini betona. Furlan, rojen leta 1978, izhaja iz obrtniške družine, v kateri je že od otroštva pridobival izkušnje in znanje obdelave kamna in druge kiparske spretnosti. Po koncu srednje gradbene šole (poklic kamnosek) se je vpisal na študij kiparstva na Akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 2005 pod mentorstvom prof. Jožeta Baršija. Zaposlen je kot docent in predavatelj na oddelku za kiparstvo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani.
Zaključek simpozija bo v soboto, 29. julija, ob 20. uri.
Priporočamo
Predstavitvene informacije
Komentarji:
Priporočamo
