V VRTINCU SPREMEMB

Hrček je pri nas že izumrl

Razstava o človekovem vplivu na naravo, živalski in rastlinski svet v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Fotografija: Morski svet FOTO: BLAŽ SAMEC
Odpri galerijo
Morski svet FOTO: BLAŽ SAMEC

S ponedeljkovim odprtjem se je v galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani začela prva naravoslovna razstava v zgodovini te kulturne ustanove. Pod naslovom V vrtincu sprememb bo trajala skoraj eno leto (do 5. novembra 2023), na njej pa si lahko obiskovalci ogledajo evolucijo Zemlje od njenega nastanka pred nekaj milijardami let do danes. Poudarek je tudi na tem, kako je na planet vplival človek s svojimi dejanji oziroma kako podnebne spremembe vplivajo na naravo, živali, rastline, na naš odnos do okolja.

V razstavnih prostorih si tako lahko ogledate predstavitev šestih različnih življenjskih okolij (gore, morje, reke, gozd, podzemlje, travniki), kako se je skozi čas spreminjala narava, kako so skozi milijone let nastajale in izumirale številne rastlinske in živalske vrste – tam so kopije dinozavrov, v kamninah ohranjeni ostanki miocenskega polža, pa vse redkejše ali celo izumrle nagačene živali sodobnejšega časa –, spet drugi se bodo navduševali nad kamninami, pestrostjo rastlinskega sveta in čudesi narave v obliki kamnin iz Zoisove zbirke mineralov.

Od dinozavrov do današnjega časa FOTO: BLAŽ SAMEC
Od dinozavrov do današnjega časa FOTO: BLAŽ SAMEC

Interaktivna razstava, ki je nastala v sodelovanju s Prirodoslovnim muzejem Slovenije, je tudi nekakšen opomnik človeštvu, predvsem pa domačim in svetovnim voditeljem, naj zaustavijo uničevanje narave in zagotovijo trajnostni razvoj tudi generacijam zanamcev.

Morda se bo kdo od mladih ali starih zamislil ob podatku, da je bil navadni hrček v Sloveniji nazadnje opažen pred več kot dvajsetimi leti, tako da je ta žival pri nas že uvrščena na seznam domnevno izumrlih vrst. Ali pa da se je zaradi podnebnih sprememb in spreminjanja gozdov (poseki zaradi lesa ali namnožitev smrekovega lubadarja, gozdni požari, snegolomi, gradnje objektov) območje razširjenosti ene naših največjih ptic, divjega petelina, močno skrčilo. Čeprav ima Slovenija na stiku Alp, Dinarskega gorstva, Sredozemlja in Panonske nižine raznovrstno pokrajino, pestro geo- in biodiverziteto, znana pa je tudi po endemitih oziroma živalih in rastlinah, ki se pojavljajo le pri nas, pa je ob vse večjih podnebnih spremembah vprašanje, ali bomo našteto kmalu lahko občudovali le še v muzejih in razstavah ali pa še naprej tudi v naravnem okolju.

Miha Jeršek, vodja Prirodoslovnega muzeja Slovenije, pred zbirko kamnin FOTO: JOŽE SUHADOLNIK
Miha Jeršek, vodja Prirodoslovnega muzeja Slovenije, pred zbirko kamnin FOTO: JOŽE SUHADOLNIK

Ali bomo v vrtincu sprememb zmogli prilagajati svoje početje, na to vprašanje si na hodniku pred izhodom z razstave lahko odgovori vsak obiskovalec tudi sam. Iz odgovorov na nekaj vprašanj bo namreč lahko videl, ali bo pomagal reševati vse bolj ogroženo naravo ali pa jo bo še naprej predvsem uničeval.

Na ogled je tudi nekaj nagačenih muzejskih živali. FOTO: BLAŽ SAMEC
Na ogled je tudi nekaj nagačenih muzejskih živali. FOTO: BLAŽ SAMEC

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije