Bodo Italijani bojkotirali nakup testenin?

Si lahko predstavljate, da bi prebivalci Bosne prenehali kupovati in jesti čevapčiče ali burek, Nemci klobase in kislo zelje, in celo, da bi Italijani prenehali kupovati testenine? Najbrž bi si to tudi tisti z najburnejšo domišljijo zelo težko zamislili. A vendar, prav slednje se utegne zelo kmalu tudi zgoditi. Zaradi porasta cen vseh vrst makaronov in špagetov, ki so za dvakrat presegle stopnjo inflacije v Italiji – v zadnjem letu so se namreč testenine, brez katerih si Italijani težko predstavljajo spodoben obrok, podražile za več kot 17 odstotkov –, je ena od tamkajšnjih organizacij za varstvo potrošnikov pozvala k enotedenskemu bojkotu. Začeli naj bi prihodnji teden, 22. junija.

»Makaronska stavka je v prvi vrsti usmerjena k temu, da vidimo, ali bi cene testenin kaj padle, če jih teden dni ne bomo kupovali. S tem pozivom smo se zgledovali po nekaterih uspešnih bojkotih, ki so jih v minulih letih izpeljali v Veliki Britaniji in tudi Ameriki,« je pred dnevi izjavil Furio Truzzi, predsednik potrošniškega združenja Assoutenti. Po njihovem mnenju cena testenin v trgovinah krepko presega ceno njihove proizvodnje.

Sladkor dražji za 55 odstotkov

Za hrano je treba zdaj seči veliko globlje v denarnico. FOTO: Getty Images/iStockphoto

Če mislite, da so cene hrane podivjale samo v Sloveniji, se krepko motite, v zadnjem času so v razvitih deželah, od Evrope do Amerike in Japonske, poletele v nebo. V Veliki Britaniji je bila denimo štruca kruha aprila dražja za skoraj 30 odstotkov, kot je bila aprila lani. V Nemčiji so se cene sira to pomlad povišale za kar 40 odstotkov in krompirja za 14 odstotkov. Na splošno so se cene hrane v Evropski uniji v enem letu povišale za 17 odstotkov. Rast po Evropi je bila to pomlad najvišja v zadnjih tridesetih letih. V Veliki Britaniji je še huje. Hrana in brezalkoholne pijače so tam dražje za skoraj 20 odstotkov, kar je največje in najhitrejše draženje hrane v zadnjih petdesetih letih.

Po podatkih Eurostata se je v letu dni v Evropski uniji največ podražil sladkor, in sicer za kar 55 odstotkov, sledijo siri, ki so dražji za 25,3 odstotka, pa mleko s 25 odstotkov višjimi cenami, oljčno olje je dražje za 23,6 odstotka, jajca za 22,7 odstotka, krompir za skoraj 20 odstotkov, kruh za 16, ribe in morska hrana za 13, perutnina za 12,6 in maslo za 8,5 odstotka.

Kazen za nepošten dvig cen

Posamezne države se različno soočajo z draginjo. Tako je francoska vlada sklenila trimesečni dogovor z nekaterimi največjimi trgovskimi verigami, da so načrtno znižale cene več kot sto izdelkom, največ prehrambnim izdelkom, in ta ukrep naj bi trajal do konca poletja. Poleg tega je francoski finančni minister Bruno La Maire zagrozil pridelovalcem, predelovalcem in trgovcem s hrano, da jih bodo kaznovali s posebnimi davčnimi obremenitvami, če bodo nepošteno dvigovali cene in iskali priložnost za ekstra dobičke. O podobnem dogovoru s trgovci razmišljajo v Veliki Britaniji. Na Madžarskem in Hrvaškem so vlade določile najvišje cene osnovnih živilskih potrebščin, kot so jedilno olje, nekateri kosi svinjskega mesa, moke in mleka. Italijanska vlada še ne misli posegati v cene izdelkov, a bodo zelo pozorno, kot napoveduje tudi slovenska vlada Roberta Goloba, spremljali in nadzorovali upravičenost gibanja cen. V Španiji se tudi niso odločili za regulacijo cen, temveč ljudem v boju z draginjo pomagajo tako, da so prepolovili davek na dodano vrednost za nekaj najosnovnejših živil na pet odstotkov.

V vseh državah EU cene hrane hitro rastejo. FOTO: Getty Images/iStockphoto

Razloge za povečanje cen hrane mnogi poznavalci vidijo zlasti v lanskem visokem povečanju stroškov za energijo kot posledico ruske agresije v Ukrajini, kar je povečalo stroške proizvodnje in transporta, pa tudi v pomanjkanju delavcev v kmetijstvu in predelovalni industriji, ki je zaradi tega morala povišati plače. Čeprav so se visoke cene energije, ki so močno poskočile lani spomladi, ob začetku vojne v Ukrajini, že pozimi in to pomlad precej znižale, tega znižanja ni čutiti pri cenah hrane. Poznavalci pravijo, da se bo to sčasoma zgodilo, kajti mnogi proizvajalci in predelovalci so imeli dolgoročnejše pogodbe za dobavo energije, zdaj, ko bodo sklepali nove pogodbe s cenejšo energijo, pa naj bi se to sčasoma začelo poznati tudi v nižjih cenah hrane. Tudi program OZN za hrano napoveduje postopno znižanje cen, saj naj bi bila maja letos cena žita na svetovnem trgu že za skoraj 40 odstotkov nižja, kot je bila maja lani.

Visoke cene, višji dobički

Vojna v Ukrajini je prispevala k podražitvam energentov v proizvodnji in transportu hrane. FOTO: Getty Images/iStockphoto

V evropski javnosti prav tako ne manjka tistih, ki za visokimi cenami hrane vidijo grabežljivost lastnikov predelovalne industrije, ki z njimi ohranjajo dobiček. Čeprav podatki Evropske centralne banke govorijo, da so profitne stopnje v gospodarstvu lani prispevale k rasti inflacije v EU v približno enakem deležu kot rast plač zaposlenih, pa eden glavnih ekonomistov velike nemške zavarovalne družbe Allianz Ludovic Subran trdi, da bi lahko od 10 do 20 odstotkov rasti inflacije v EU pripisali rasti dobičkov. Subran pravi, da se rasti posameznih cen hrane nikakor ne da razložiti. Švicarski prehranski velikan Nestle za letos napoveduje, da bo stopnja dobička približno enaka kot lani, ko je znašala 17 odstotkov, kar pomeni, da je povečanje stroškov proizvodnje in transporta hrane enostavno prenesel na kupca.

Če se vrnemo k zgodbi z začetka in pozivom k bojkotu nakupa testenin v Italiji: malo je verjetno, da bi tak bojkot tudi uspel, a kljub temu se že zdaj, kot je mogoče prebrati v italijanskih medijih, mnogi odločajo za racionalnejše kupovanje živil. Štiričlanska italijanska družina je v primerjavi z lansko pomladjo letos samo za zelenjavo porabila skoraj 1000 evrov več! V celem letu so se v Italiji, po podatkih potrošniškega združenja Assoutenenti, stroški za hrano za štiričlansko družino na letni ravni povečali za nekaj manj kot 8000 evrov ali za skoraj 11 odstotkov.