Teolog z džezvo po partnerici
Zdaj, v dnevih boja zoper nasilje nad ženskami in tri leta po predobravnavnem naroku, na katerem se je glede očitkov o nasilju v družini in povzročitvi lahke telesne poškodbe izrekel za nedolžnega, je 70-letni Midhat Mujkić iz Smolenje vasi le sedel na zatožno klop. O njem smo že poročali, gre za muslimanskega teologa, imama, ki je v času, ko so v Novem mestu čakali na novega imama, opravljal teološko službo in tudi poročal ljudi po šeriatskem pravu. Kot smo pisali, je tudi velik podpornik islamske skupnosti, ki naj bi za gradnjo džamije v Ljubljani doniral okoli dvesto tisočakov. Pisali smo tudi o njegovem zdaj že zaprtem podjetju za svetovanje, v katerem naj bi »zdravil« s pomočjo muslimanske svete knjige Korana in v katerem je očitno – obstaja posnetek, v katerem se vse nazorno sliši, govorili pa smo tudi z dvema od njegovih »strank« s posnetka – nekatere ženske, ki se so nanj obrnile v dobri veri, da bodo dobile pomoč, spolno zlorabil. Nobena ga ni prijavila policiji.
Mujkićeva zagovornica Jasna Simčič pa je še pred začetkom sojenja predlagala popolno izključitev javnosti, s čimer se je strinjala tudi tožilka, predsedujoča sodnemu senatu Mojca Hode pa je njenemu predlogu kljub nasprotovanju pooblaščenca nekdanje partnerice, s katero je bil dolgo poročen po šeriatskem pravu, ugodila. Kot je opozoril pooblaščenec, si želi prisotnost javnosti, »saj mi je pred enim mesecem v civilnem postopku grozil, da mi bo razbil nos«. Izključitev je odvetnica dosegla že na predobravnavnem naroku, sodnica pa je takrat povedala, da se bodo »o prisotnosti javnosti na sojenju odločali sproti«.
Prepoved približevanja
Izključitev javnosti pomeni, da o samem sojenju ne smemo poročati. Znano pa je, da se je Mujkić na zatožni klopi znašel zaradi očitkov tožilstva, da je izvajal fizično nasilje nad nekdanjo partnerico in ji povzročil lahko telesno poškodbo. Vložena je bila neposredna obtožnica, kar pomeni, da preiskave ni bilo, ker naj bi bili že dokazi iz ovadbe dovolj za njeno vložitev, zdaj pa bodo navedbe preverjali v sodni dvorani. Štiriinpetdesetletnica, sicer visoko izobražena domačinka, je skoraj 20 let živela z Mujkićem. Med številnimi civilnimi postopki, ki so se začeli in končali, preden je sploh na zatožno klop sedel obtoženi zaradi nasilja, se je izkazalo, da je v bistvu uradno poročen z drugo žensko. Čeprav sta z Mujkićem živela v dolgoletni zunajzakonski skupnosti, so zdaj nekdanjo partnerico slovenska sodišča glede delitve premoženja odslovila kot brezpravno ljubico.
Kot smo že pisali, naj bi bil do nje psihično in fizično večkrat nasilen od avgusta 2016, ko naj bi izvedela, da jo vara, in ga s tem soočila. Od takrat naj bi se nasilje samo stopnjevalo, vse do usodnega dogodka pozimi 2018, ko naj bi jo z džezvo, ker mu ni hotela skuhati kave, dvakrat močno udaril po glavi ter ustih. Od bolečine je menda vsa krvava padla po tleh, po dogodku je imela več operativnih posegov. Mujkić naj bi na policiji zanikal, da jo je udaril z džezvo. To naj bi vanjo zalučal z razdalje treh metrov, pri tem pa vztrajal, da bi ona kot ženska morala spoštovati njegove želje. Mujkiću je bil takrat izrečen ukrep prepovedi približevanja, ki ga je sodišče podaljšalo še za 14 dni oziroma na leto dni, kljub temu pa se je zaradi strahu za lastno življenje iz skupne hiše odselila oškodovanka.
Sodišče je izključilo javnost, tudi z razlogom varovanja osebnega življenja strank v postopku, kljub nasprotovanju oškodovanke. Lahko pa bi jo izključilo tudi med samim sojenjem ob posameznih segmentih, denimo ob razpravljanju o zdravstvenih posledicah oškodovanke zaradi nasilnega dogodka. Z ministrstva so nam med drugim na splošno odgovorili, da je javnost sojenja »bistvena prvina demokratične družbene ureditve in tudi z ustavo posebej zajamčena pravica, ki, v okviru temeljne človekove pravice do sodnega varstva, zagotavlja uresničevanje pravice do poštenega sojenja«. »Odločno zanikamo vsa namigovanja na nezakonitost ravnanja sodišča z vnaprejšnjim dogovarjanjem glede dovoljenja za snemanja in izključitve javnosti,« pa se je med drugim odzvala Plutova. Glede na to, pojasnjujejo na ministrstvu, »da se sme sklep o izključitvi javnosti v kazenskem postopku izpodbijati v pritožbi zoper sodbo, pa ministrstvo odprtega postopka ne more in ne sme komentirati«.
