Taksist ubil dijaka na prehodu za pešce

LJUBLJANA – Vsakdo, ki je vsaj enkrat v decembru obiskal slovensko prestolnico, ve, kako bučno in veselo zna biti tedaj po tamkajšnjih ulicah. Pa ne samo na osrednjem Prešernovem trgu, tudi ob bližnji Slovenski cesti vse tja do Kongresnega trga. In ravno po tej cesti, ki je zaprta za promet razen za avtobuse Ljubljanskega potniškega prometa, je pred več kot enim letom dirjal 49-letni Zemir Hušidić. Sedel je za volanom taksija in se, kot naj bi pokazali tudi posnetki nazornih kamer, peljal po Slovenski cesti iz smeri Cankarjeve ulice proti Šubičevi. Ko je pripeljal na križišče Šubičeve in Slovenske ceste, se je zgodila tragedija, v kateri je ugasnilo življenje 18-letnega Žige Rekarja.


»Kljub sunkovitemu zaviranju je taksist trčil v pešca, da ga je odbilo na pokrov motorja, nato je padel na vozišče ter obležal,« so dogajanje z 10. decembra 2016 okoli pol tretje ure zjutraj strnili na ljubljanski policijski upravi in dodali, da so dijaka srednje zdravstvene šole z reševalnim vozilom odpeljali v ljubljanski klinični center, a je tam v ponedeljek, torej dva dni po nesreči, zaradi prehudih poškodb umrl. Po takratnih besedah njegovih domačih je utrpel hujše poškodbe možganov, umrl bi lahko že na kraju dogodka, če ne bi imeli takrat v bližini zabave člani Rdečega križa. Ti so bili takoj pri fantu in mu pomagali do prihoda reševalcev.

Dovoljenih 30 km/h

Žiga se je prej skupaj z dekletom in nato tudi prijatelji predajal vzdušju veselega decembra. Nekaj čez drugo uro zjutraj je prišel do usodnega križišča. Po naših podatkih je v trenutku, ko je šel čez cesto, že opazil taksista, ki se mu je približeval z veliko hitrostjo, in stekel, da bi se mu lahko še varno umaknil. A mu to na žalost ni uspelo. Hušidić naj bi vanj trčil s hitrostjo 70 kilometrov na uro (prej je po vsej verjetnosti vozil še hitreje, saj je bila, kot smo izvedeli po nesreči, zavorna pot mercedesa dolga kar 23 metrov), kar pomeni, da je peljal precej hitreje od dovoljenih 30 kilometrov na uro.


»Letel je po zraku, potem pa na cesto,« si je Žigova mama Janja Žust v domačih Hlevišah z grozo predstavljala takratne trenutke in bila tudi razočarana nad odzivom vseh tistih, ki so bili takrat zraven. Ne samo da naj bi se razbežali Žigovi prijatelji, celo taksist naj bi na hitro s strehe pospravil tablico z napisom taksi in se tako poskušal skriti. Za Hušidića, ki naj ne bi vozil pod vplivom alkohola in mamil, bo pri vsem skupaj zagotovo oteževalna okoliščina ta, da je peljal po tistem delu Slovenske ceste, kjer vožnja razen za LPP ni dovoljena. Na prepoved opozarjajo tudi table.

O krivdi šele konec marca

Včeraj je moral Hušidić zaradi nesreče prvič stopiti pred ljubljansko okrožno sodnico Ireno Škulj Gradišar, kjer bi se moral izreči o tem, ali prizna povzročitev smrtne prometne nesreče iz malomarnosti ali ne. No, to se ni zgodilo, saj je njegov zagovornik Žiga Peternel sodnico prosil za prestavitev naroka. Z avtorico obtožnice, ki jo je včeraj nadomeščala tožilka Alenka Jesenko, naj bi nekako prišli blizu dogovora v primeru priznanja krivde, a se je nato zapletlo, Jesenkova je, kot je povedal Peternel, predlagala višjo kazen kot sestavljavka obtožnice. Tožilka je odgovorila, da od avtorice obtožnice ni prejela podatkov o morebitnem dogovoru o sklenitvi sporazuma. Tina Boštjančič, pooblaščenka oškodovancev (mame Janje in očeta Donalta Rekarja) je preložitvi naroka nasprotovala. Sodnica je na koncu ugodila odvetnikovi prošnji in narok prestavila na konec marca.