RAZISKAVA
Slovenska spolna statistika, ob kateri te zmrazi
Večina Slovencev meni, da je spolna zloraba otrok resen problem, a zlorabo mnogi dojemajo zelo ozko.
Odpri galerijo
Večina Slovencev meni, da je spolna zloraba otrok pri nas resen problem. FOTO: Shutterstock
Vsak peti Slovenec je bil žrtev zlorabe, je pokazala raziskava, ki so jo v okviru projekta Hiše za otroke naročili na ministrstvu za pravosodje.
Slovenija si že dolgo prizadeva, da bi otrokom, udeleženim v kazenskih postopkih, zagotovila obravnavo, ki bi preprečevala nadaljnjo viktimizacijo, je izpostavila ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič. Korak bližje temu je ustanovitev Hiše za otroke, posebne institucije, kjer bi otroke, žrtve ali priče kaznivih dejanj in spolnih zlorab, obravnavali celostno po mednarodno uveljavljenem modelu barnahus. Napovedala je sprejetje zakona, ki ureja ustanovitev tovrstne hiše v letu 2021.
V projektu, kjer Slovenija sodeluje s Svetom Evrope in Evropsko komisijo, so po besedah ministrice naročili tudi raziskavo, katere namen je bil preveriti razumevanje vprašanja spolnih zlorab otrok med otroki samimi in med odraslimi, pa tudi način odzivanja nanje. Odgovori iz raziskave bodo pomagali oblikovati storitve v Hiši za otroke po meri otrok in staršev.
V raziskavi, ki so jo izvedli v zavodu Ipsos, so po pojasnilih direktorice zavoda Nataše Mohorč Kejžar zaznali osebne izkušnje spolne zlorabe iz otroštva med 205 anketiranci. To kaže, da je vsaka peta oseba v otroštvu utrpela vsaj eno obliko spolnega nasilja, vsaka sedma pa dve ali več oblik spolnega nasilja. Največkrat so anketiranci navajali, da so bili žrtve neprimernega dotikanja ali razkazovanja. Zgolj šest odstotkov jih je vložilo kazensko ovadbo, polovica med njimi je šla tudi na sodišče, vsaka četrta kazenska ovadba pa se je zaključila s sojenjem brez obsodbe.
Skoraj 70 odstotkov Slovencev sicer meni, da je spolna zloraba otrok v Sloveniji resen problem, a polovica pravi, da znakov zlorabe ne bi prepoznali. Tretjina Slovencev meni, da spolna zloraba otrok vedno vključuje tudi uporabo fizične sile, preostalih oblik spolnega nasilja pa ne dojemajo kot spolno nasilje, je dejala Mohorč Kejžarjeva. Četrtina Slovencev tudi meni, da izpostavljanje otrok spolnosti in pornografiji ni zloraba, je še opozorila.
Da je pogovarjanje o spolnih zlorabah v Sloveniji tema, ki se ji tudi odrasli izogibajo, je poudarila že ministrica Kozlovičeva. Raziskava je med drugim potrdila, da več kot tretjina odraslih o tem ni govorila s svojimi otroki. Te številke so po navedbah Mohorč Kejžarjeve relativno velike. Starši glede na rezultate raziskave večinsko pričakujejo, da bo ta tematika del učnega načrta v šolah.
Mohorč Kejžarjeva je izpostavila še eno skrb vzbujajočo ugotovitev iz raziskave: 15 odstotkov vprašanih meni, da so žrtve odgovorne za svoja dejanja. Kot žrtev stereotipno vidijo dekle, zlorabo pa pripisujejo izzivalnemu oblačenju ali obnašanju.
Slovenija si že dolgo prizadeva, da bi otrokom, udeleženim v kazenskih postopkih, zagotovila obravnavo, ki bi preprečevala nadaljnjo viktimizacijo, je izpostavila ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič. Korak bližje temu je ustanovitev Hiše za otroke, posebne institucije, kjer bi otroke, žrtve ali priče kaznivih dejanj in spolnih zlorab, obravnavali celostno po mednarodno uveljavljenem modelu barnahus. Napovedala je sprejetje zakona, ki ureja ustanovitev tovrstne hiše v letu 2021.
V projektu, kjer Slovenija sodeluje s Svetom Evrope in Evropsko komisijo, so po besedah ministrice naročili tudi raziskavo, katere namen je bil preveriti razumevanje vprašanja spolnih zlorab otrok med otroki samimi in med odraslimi, pa tudi način odzivanja nanje. Odgovori iz raziskave bodo pomagali oblikovati storitve v Hiši za otroke po meri otrok in staršev.
V raziskavi, ki so jo izvedli v zavodu Ipsos, so po pojasnilih direktorice zavoda Nataše Mohorč Kejžar zaznali osebne izkušnje spolne zlorabe iz otroštva med 205 anketiranci. To kaže, da je vsaka peta oseba v otroštvu utrpela vsaj eno obliko spolnega nasilja, vsaka sedma pa dve ali več oblik spolnega nasilja. Največkrat so anketiranci navajali, da so bili žrtve neprimernega dotikanja ali razkazovanja. Zgolj šest odstotkov jih je vložilo kazensko ovadbo, polovica med njimi je šla tudi na sodišče, vsaka četrta kazenska ovadba pa se je zaključila s sojenjem brez obsodbe.
Četrtina Slovencev tudi meni, da izpostavljanje otrok spolnosti in pornografiji ni zloraba. FOTO: Gettyimages
Skoraj 70 odstotkov Slovencev sicer meni, da je spolna zloraba otrok v Sloveniji resen problem, a polovica pravi, da znakov zlorabe ne bi prepoznali. Tretjina Slovencev meni, da spolna zloraba otrok vedno vključuje tudi uporabo fizične sile, preostalih oblik spolnega nasilja pa ne dojemajo kot spolno nasilje, je dejala Mohorč Kejžarjeva. Četrtina Slovencev tudi meni, da izpostavljanje otrok spolnosti in pornografiji ni zloraba, je še opozorila.
Da je pogovarjanje o spolnih zlorabah v Sloveniji tema, ki se ji tudi odrasli izogibajo, je poudarila že ministrica Kozlovičeva. Raziskava je med drugim potrdila, da več kot tretjina odraslih o tem ni govorila s svojimi otroki. Te številke so po navedbah Mohorč Kejžarjeve relativno velike. Starši glede na rezultate raziskave večinsko pričakujejo, da bo ta tematika del učnega načrta v šolah.
Mohorč Kejžarjeva je izpostavila še eno skrb vzbujajočo ugotovitev iz raziskave: 15 odstotkov vprašanih meni, da so žrtve odgovorne za svoja dejanja. Kot žrtev stereotipno vidijo dekle, zlorabo pa pripisujejo izzivalnemu oblačenju ali obnašanju.
