ŠKANDAL V CERKVI

Redovnici Klara in Roberta: pater Rupnik naju je otipaval in spolno napadel

Še dve nekdanji redovnici sta za medije spregovorili o dolgoletnih spolnih zlorabah, za katere sta obtožili patra Marka Ivana Rupnika.
Fotografija: Marko Ivan Rupnik, slovenski mozaicar in teolog. FOTO: Jure Eržen, Delo
Odpri galerijo
Marko Ivan Rupnik, slovenski mozaicar in teolog. FOTO: Jure Eržen, Delo

O zlorabah patra Marka Ivana Rupnika sta v zadnjih dneh spregovorili še dve nekdanji redovnici. Za italijanski časnik Domani, ki ga je povzel časnik Primorski dnevnik, sta redovnici pod psevdonimoma Roberta in Klara dejali, da ju je Rupnik otipaval in spolno napadel. V redovniški skupnosti Loyola sta bili deležni tudi psihičnega nasilja.

Zdaj 56-letna Roberta je Rupnika spoznala med njegovim poučevanjem verouka v Gorici leta 1990, kjer jo je takoj opazil in jo z manipulacijami prisil, da se je pridružila redovniški skupnosti Loyola v Ljubljani. V njej je ostala deset let, v tem času pa jo je Rupnik otipaval in jo večkrat poskušal poljubiti, kar je poskušal opravičiti z duhovnostjo.

Ko se mu je uprla, so se po njenih besedah začele hude psihične zlorabe, po desetletju bivanja v skupnosti pa je bilo njeno telo bolno, duh pa strt. Roberta je dejala, da za spolne zlorabe drugih redovnic ni vedela.

Večkrat jo je spolno napadel

Druga nekdanja redovnica, ki je spregovorila, je Rupnika spoznala leta 1980, ko je imela le 16 let. Dejala je, da jo je že takrat poljubil, ko se je pridružila skupnosti Loyola, pa jo je tudi večkrat spolno napadel. Ob tem sta obe sogovornici za časnik poudarili, da je psihično nasilje nad njima izvajala tudi sestra prednica Ivanka Hosta.

image_alt
Jezuiti pozivajo žrtve zlorab k prijavi

Cerkveni organ je primer zaključil

Pater Rupnik naj bi pred tremi desetletji zagrešil več spolnih zlorab redovnic ljubljanske skupnosti Loyola. Obtožbe zoper patra so bile vložene predlani, a je pristojni cerkveni organ ugotovil, da so zastarale, zato je primer zaključil.

Zaradi obtožb spolnih zlorab se Rupnik sooča s pozivi, naj vrne Prešernovo nagrado, ki jo je prejel leta 2000, ali pa naj mu jo vzame država. Ministrica za kulturo Asta Vrečko je poudarila, da trenutna zakonodaja odvzema nagrade ne omogoča, vendar se mora po njenem mnenju zakon nujno spremeniti, saj morajo Prešernovi nagrajenci »odražati vrednote svobodne, vključujoče in solidarne družbe«.

image_alt
Svetlana Makarovič si je premislila: nazaj si želi Prešernovo nagrado

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije