Po spopadu s policisti občinski svetnik v arest

TRŽIČ – Tržiški občinski svetnik Duško Krupljanin, lani je bil celo kandidat za župana čevljarskega mesta, bo moral za zapahe.

Bilo je sredi belega dne, aprila pred dvema letoma, ko je v starem mestnem jedru Tržiča odjeknil strel. S službeno pištolo ga je sprožil policist. Po dogodku so s kranjske policijske uprave sporočili: »Policista sta v rutinskem policijskem postopku obravnavala eno osebo, ki se jima je aktivno uprla in ju napadla, potem pa pobegnila in se v kratkem času s še eno osebo vrnila in ponovno napadla.«

Brata Duško in Danijel Krupljanin sta trdila drugače, a sta se vseeno znašla v hišnem priporu. Po njuni različici dogodka se je tistega dne Duško z nečakom, ki še ne hodi v šolo, sprehajal po mestu. Ko je mimo pripeljal policijski avtomobil, naj bi ga policist povprašal po dokumentih in mu zraven še očital, da je oropal gostilno.

»Dokumentov nisem imel pri sebi in tudi nikakršne gostilne nisem oropal,« je razlagal Duško Krupljanin. »Pred policistom sem po mobilnem telefonu poklical oropanega gostinca, ki je moj prijatelj, in ga dal na zvočnik. En policist se je drl name, drugi je stopil iz avtomobila. Prosil sem ju, ali lahko otroka odpeljem domov. Policist je izvlekel solzivec in začel škropiti naokoli. Poškropil je tudi otroka, ta je začel jokati. Nisem verjel, da se to dogaja. Nisem se ustrašil. Ne bojim se nikogar razen boga.«


Zatem je pojasnil, kaj se je zgodilo, ko sta se z bratom Danijelom malo pozneje vrnila v središče Tržiča. »Tam je brat prijel policista za vrat, kar sem mu jaz želel preprečiti. Policist je s pištolo meril bratu v glavo. Brat je začel bežati, jaz pa sem držal policista, da ne bi streljal.« Trdil je, da policista ni brcnil, in še danes poudarja, da je le branil sebe in malega nečaka.
 

Kdo ga je podpisal?

Septembra predlani je 26-letni Danijel krivdo za kaznivo dejanje priznal in prisodili so mu polletno zaporno kazen, a za zapahe mu ni bilo treba, saj je bila kazen ravno tolikšna, kolikor je trajal hišni pripor. Kazen za 33-letnega Duška pa so pred kratkim razkrili na kranjskem sodišču: 13 mesecev zapora. A se je zapletlo.


»Drugega marca letos sem se odpravil v Sarajevo, kjer sem bil pet dni. Stanoval sem v hotelu Plaza nad znamenito Baščaršijo. Domov sem se vrnil 7. marca. Nekaj pozneje me je klical moj odvetnik Jaka Šarabon in me povprašal, ali sem že dobil kakšno pošto s sodišča. Odvrnil sem, da ne, nakar mi je dejal, da naj bi mi poslali pravnomočno sodbo,« razlaga Krupljanin. »Klical me je 20. marca, bila je sreda. Bil sem začuden, on pa mi je dejal, da jo je prejel že pred dvema tednoma. Obema se je zdelo čudno, da je jaz nisem. Dan pozneje pa mi je poslal fotografijo vročilnice sodnega pisma, ki je podpisana z mojim priimkom, prevzem se je zgodil 4. marca.«


Ko je Krupljanin videl fotografijo, je odvetniku dejal, da je to nemogoče, ker je bil tedaj v tujini. Odpravil se je na sodišče v Kranj, kjer je bil obsojen.

»Niso imeli uradnih ur, a so mi kljub temu prijazno omogočili vpogled v spis. Ugotovil sem, da podpis na prevzemnici ni moj. Na mojem naslovu živiva samo jaz in moja mami, ki pa nima mojega priimka, ona je Mevla Alagić. Na tem naslovu je prijavljena še ena oseba, bratovo dekle Medina Abdijanović. Obe sem povprašal, ali sta nemara prejeli oziroma prevzeli pošto iz sodišča, a sta obe zanikali. Če smo natančni, bi morali za to biti pooblaščeni, pa nista. Tudi če bi to storili, bi na prevzemnici bili njuni podatki, pa niso. Na prevzemnici je samo napisano Krupljanin, in to delno s tiskanimi, delno s pisanimi črkami.«

Krupljanin nam pokaže svoj osebni dokument, kjer je njegov pravi podpis: »Vsak laik bi takoj spoznal, da na prevzemnem lističu sodnega pisanja ni mojega podpisa.« Nato malo počaka in doda: »Kdo je to storil, mi ni jasno. Mi je pa jasno, da je to nekdo storil samo zato, da pravnomočne sodbe nisem dobil v roke in zamudil rok za pritožbo. Po tej logiki nimam niti enega samega odstotka možnosti za pritožbo na višje sodišče in moram v zapor. To je ena velika bedarija pravosodja. Delajo se norca iz ljudi.«


Tržiški svetnik se je še enkrat odpravil na kranjsko sodnijo, tokrat z vsemi dokazili, da se je v času domnevnega prejema pošte res zadrževal v tujini. Pričakoval je, da se bodo uradne osebe vedle življenjsko. »Ne potrebujem nič drugega kot to, da se pritožim na izrečeno sodbo, ki pa je, ne boste verjeli, še danes nimam v rokah. Niti ne vem, kako naj spišem pritožbo, če uradno sploh ne vem, kakšna je sodba. Ta možnost mi je bila odvzeta.« Dodaja, da je v pasti, ki so mu jo nastavili.

Vprašamo ga, ali je morda ta zaplet politično motiviran? »Dvomim. Delam dobro za vse v Tržiču in mislim, da tudi moji kolegi v občinskem svetu. Da bi to kdo politično sprovociral? Trdim, da ne. Gre za drugo igro, po moje pravosodja, saj ščitijo policiste ob situacijah, ki jih sprovocirajo in so skregane z njihovimi postopki in zakoni. Celoten postopek, od samega začetka, je bil nepravičen.«


Kaj se bo zgodilo, če Duško Krupljanin prejme poziv za prestajanje trinajstmesečene zaporne kazni? »V zapor bi sicer moral za manj časa, saj je v kazen vštet pripor. Kaj bom storil? To vprašanje ostaja brez odgovora.«