SMRT OSTARELE GOSPE
Neraziskano v Sloveniji: Je Hildegarde Lorbek(81) ubil slovaški najemnik?
Kmalu bo minilo dvanajst let od umora 81-letne Hildegarde Lorbek v Strunjanu. Osumljenec je policiji znan, vendar trdnih dokazov zoper slovaškega podnajemnika ni.
Odpri galerijo
FOTO: IZTOK UMER
Umor Hildegarde Lorbek, ki se je zgodil 29. marca 2007 v njeni stanovanjski hiši v Strunjanu, je, po nam znanih podatkih, eden od treh še neraziskanih zločinov iz leta 2007 v Sloveniji. Kot vse kaže, bo tudi letošnja žalostna obletnica minila brez odgovora o storilcu.
V Strunjanu in okolici je bilo po nasilni smrti ostarele gospe veliko šušljanja, kot domnevni motiv so navajali koristoljubje, hkrati pa so namigovali na morebitne storilce. Ne glede na to preiskovalcem tragičnega primera vendarle še ni uspelo dati pravega odgovora na vprašanja o krutem koncu gospe Lorbek.
Truplo so usodnega dne našli v stanovanjski hiši v Strunjanu. K odkritju je pripomogel dolgoletni najemnik Igor O., ki se mu je zdelo nenavadno, da gospe že nekaj dni ni bilo na spregled. To je zbudilo njegovo pozornost in odločil se je, da preveri, kaj se vendar dogaja. Skozi okno je vlomil v lastničin bivalni del hiše, in tam je na postelji našel negibno žensko.
Igor O. pa je zaznal tudi nekaj, kar nikakor ni bilo nepomembno za preiskovalce, po srhljivi najdbi trupla je namreč hotel hišo zapustiti skozi vrata, vendar jih z notranje strani ni mogel odpreti oziroma odkleniti, ker v vratih ni bilo ključev. Kar je pomenilo, da je neznani storilec po dejanju za seboj zaklenil in odnesel ključe.
Po začetni negotovosti, ali je šlo za naravno ali nasilno smrt, so po obdukciji in toksikoloških analizah na inštitutu za sodno medicino v Ljubljani ugotovili, da je smrt nastopila zaradi zadušitve. Staro gospo je nekdo zadavil. Preden so odkrili truplo, naj bi bila že tri dni mrtva, o čemer je pričal tudi poln poštni nabiralnik.
Od tedaj, ko je umrl njen mož, marca 1998, je Lorbkova živela v najstarejšem delu hiše, v novozgrajenem delu pa je uredila apartmaje in jih oddajala začasnim delavcem ali turistom. Pri sebi je vedno imela šop stanovanjskih in apartmajskih ključev, po zločinu pa teh niso nikjer našli. Prav to je eden od pomembnejših podatkov, ki naj bi po temeljiti analizi dogajanja pokazal na možne osumljence. Kriminalisti so v okviru preiskave zaslišali precej oseb, težava pa je, da je veliko možnih osumljencev oziroma oseb, ki bi morda lahko dale koristne informacije, tujcev, ki so bili za organe odkrivanja nedosegljivi.
Le neuradno je prišlo na ušesa, da so preiskovalci čakali na izsledke informativnih pogovorov oziroma zaslišanj nekaj ljudi s Slovaške. Šlo naj bi za nekatere nekdanje stanovalce v hiši, kjer se je zgodil zločin. Obstajala je možnost, da bi rezultati teh zaslišanj lahko dali oprijemljivejši odgovor, s tem pa tudi večja verjetnost, da bi prišli do podlage za pospešitev preiskave. Ob vseh ugibanjih in domnevah pa je bil nedvomno pomemben tudi podatek, da storilec, kdor koli je bil, skoraj zanesljivo ni bil prvič v hiši.
Preiskovalci so sodelovali z varnostnimi organi v Italiji in na Hrvaškem, neuradno pa je ves čas veljalo, da največ pričakujejo od pogovorov z nekaterimi delavci s Slovaške, ti pa so, kot rečeno, medtem zapustili Strunjan.
Preiskovanje je torej šlo v to smer, toda poizvedovanja so bila vezana tudi na hitrost mednarodnega Interpola, zato ni preostalo drugega kot čakanje na odgovore s Slovaške.
Po nekaj letih so preiskavo obnovili in kriminalisti so se odpravili na Slovaško ter se pogovorili z osmimi nekdanjimi strunjanskimi podnajemniki, ki so dejansko nakazali, kdo bi lahko bil storilec.
Pri tem je nekoliko nagajalo dejstvo, da je minilo že precej časa od dogodka, a vseeno je preiskovalcem z njihovo pomočjo uspelo identificirati osebo, ki se je po umoru v Strunjanu očitno izogibala pogovoru s kriminalisti kot tudi identifikaciji. O tem so slovaški sogovorniki spregovorili šele med obnovljeno preiskavo.
Slovak, ki se je po umoru vrnil v domovino, ker so objekt v Strunjanu zaprli, se je odzval vabilu na pogovor v Ljubljani. Niti poligrafskemu testiranju ni nasprotoval. Spregovoril pa je o okoliščinah, ki bi jih lahko vedel le nekdo, ki je bil v tistem času v sobi stare gospe.
Opisal je, kar se je spomnil, in povedal, da je hodil k Lorbkovi po pijačo, in ni skrival, kdaj je bil nazadnje pri njej. Izkazalo se je, da je bil zadnji, ki jo je videl živo. Toda na vprašanje, ali je to storil on, ni odgovoril oziroma ni priznal. Je pa povedal, da jo je našel na tleh, jo položil na posteljo, zaklenil vrata in ključe odvrgel. Toda tam, kamor naj bi jih odvrgel, ključev niso našli. In prav to bi bil lahko materialni dokaz, ki bi imel dokazno vrednost, tudi če bi možakar kasneje molčal.
Kako koli, znašel se je v vlogi osumljenca, s kazensko ovadbo so ga privedli k preiskovalnemu sodniku v Kopru, ta pa naj bi odločil, da ni dovolj za uvedbo preiskave. Res je tudi, da ni bilo nobenih neposrednih prič.
Tako je tragičen primer iz Strunjana obtičal brez zaključka. Osumljenec se je vrnil na Slovaško, če bi se pojavile nove okoliščine, ki bi zahtevale dodatno razčiščevanje, bi se z njim znova pogovorili. Za zdaj ostaja edini osumljenec, umor Hildegarde Lorbek pa še ostaja odprt. Dokler preiskovalcem ne pride do ušes katera nova informacija, ki bi sprožila nov krog poizvedovanj in morda privedla do odgovora o vseh okoliščinah še vedno nepojasnjene nasilne smrti v Strunjanu.
Novejši del hiše, kjer so bivali podnajemniki.
V Strunjanu in okolici je bilo po nasilni smrti ostarele gospe veliko šušljanja, kot domnevni motiv so navajali koristoljubje, hkrati pa so namigovali na morebitne storilce. Ne glede na to preiskovalcem tragičnega primera vendarle še ni uspelo dati pravega odgovora na vprašanja o krutem koncu gospe Lorbek.
Truplo so usodnega dne našli v stanovanjski hiši v Strunjanu. K odkritju je pripomogel dolgoletni najemnik Igor O., ki se mu je zdelo nenavadno, da gospe že nekaj dni ni bilo na spregled. To je zbudilo njegovo pozornost in odločil se je, da preveri, kaj se vendar dogaja. Skozi okno je vlomil v lastničin bivalni del hiše, in tam je na postelji našel negibno žensko.
Igor O. pa je zaznal tudi nekaj, kar nikakor ni bilo nepomembno za preiskovalce, po srhljivi najdbi trupla je namreč hotel hišo zapustiti skozi vrata, vendar jih z notranje strani ni mogel odpreti oziroma odkleniti, ker v vratih ni bilo ključev. Kar je pomenilo, da je neznani storilec po dejanju za seboj zaklenil in odnesel ključe.
Smrt zaradi zadušitve
Po začetni negotovosti, ali je šlo za naravno ali nasilno smrt, so po obdukciji in toksikoloških analizah na inštitutu za sodno medicino v Ljubljani ugotovili, da je smrt nastopila zaradi zadušitve. Staro gospo je nekdo zadavil. Preden so odkrili truplo, naj bi bila že tri dni mrtva, o čemer je pričal tudi poln poštni nabiralnik.
Od tedaj, ko je umrl njen mož, marca 1998, je Lorbkova živela v najstarejšem delu hiše, v novozgrajenem delu pa je uredila apartmaje in jih oddajala začasnim delavcem ali turistom. Pri sebi je vedno imela šop stanovanjskih in apartmajskih ključev, po zločinu pa teh niso nikjer našli. Prav to je eden od pomembnejših podatkov, ki naj bi po temeljiti analizi dogajanja pokazal na možne osumljence. Kriminalisti so v okviru preiskave zaslišali precej oseb, težava pa je, da je veliko možnih osumljencev oziroma oseb, ki bi morda lahko dale koristne informacije, tujcev, ki so bili za organe odkrivanja nedosegljivi.
FOTO: IZTOK UMER
Le neuradno je prišlo na ušesa, da so preiskovalci čakali na izsledke informativnih pogovorov oziroma zaslišanj nekaj ljudi s Slovaške. Šlo naj bi za nekatere nekdanje stanovalce v hiši, kjer se je zgodil zločin. Obstajala je možnost, da bi rezultati teh zaslišanj lahko dali oprijemljivejši odgovor, s tem pa tudi večja verjetnost, da bi prišli do podlage za pospešitev preiskave. Ob vseh ugibanjih in domnevah pa je bil nedvomno pomemben tudi podatek, da storilec, kdor koli je bil, skoraj zanesljivo ni bil prvič v hiši.
Preiskovalci so sodelovali z varnostnimi organi v Italiji in na Hrvaškem, neuradno pa je ves čas veljalo, da največ pričakujejo od pogovorov z nekaterimi delavci s Slovaške, ti pa so, kot rečeno, medtem zapustili Strunjan.
21
umorov se je zgodilo leta 2007.
umorov se je zgodilo leta 2007.
Preiskovanje je torej šlo v to smer, toda poizvedovanja so bila vezana tudi na hitrost mednarodnega Interpola, zato ni preostalo drugega kot čakanje na odgovore s Slovaške.
Obnovljena preiskava
Po nekaj letih so preiskavo obnovili in kriminalisti so se odpravili na Slovaško ter se pogovorili z osmimi nekdanjimi strunjanskimi podnajemniki, ki so dejansko nakazali, kdo bi lahko bil storilec.
Po nekaj letih so preiskavo zločina obnovili in kriminalisti so se odpravili tudi na Slovaško, kjer so se pogovorili z osmimi nekdanjimi strunjanskimi podnajemniki, ki so dejansko nakazali, kdo bi lahko bil storilec.
Pri tem je nekoliko nagajalo dejstvo, da je minilo že precej časa od dogodka, a vseeno je preiskovalcem z njihovo pomočjo uspelo identificirati osebo, ki se je po umoru v Strunjanu očitno izogibala pogovoru s kriminalisti kot tudi identifikaciji. O tem so slovaški sogovorniki spregovorili šele med obnovljeno preiskavo.
Povabilo na zaslišanje
Slovak, ki se je po umoru vrnil v domovino, ker so objekt v Strunjanu zaprli, se je odzval vabilu na pogovor v Ljubljani. Niti poligrafskemu testiranju ni nasprotoval. Spregovoril pa je o okoliščinah, ki bi jih lahko vedel le nekdo, ki je bil v tistem času v sobi stare gospe.
Opisal je, kar se je spomnil, in povedal, da je hodil k Lorbkovi po pijačo, in ni skrival, kdaj je bil nazadnje pri njej. Izkazalo se je, da je bil zadnji, ki jo je videl živo. Toda na vprašanje, ali je to storil on, ni odgovoril oziroma ni priznal. Je pa povedal, da jo je našel na tleh, jo položil na posteljo, zaklenil vrata in ključe odvrgel. Toda tam, kamor naj bi jih odvrgel, ključev niso našli. In prav to bi bil lahko materialni dokaz, ki bi imel dokazno vrednost, tudi če bi možakar kasneje molčal.
Trije neraziskani umori
iz leta 2007Tega leta se je pri nas zgodilo 21 umorov, eden je strunjanski, drugi je umor podjetnika Edvarda Klobase v noči na 27. marec 2007 v Brestanici, tretji pa umor 23-letnega Gregorja Trajkova, ki je septembra 2007 padel pod streli neznanca pred pragom domače hiše v Rožni dolini v Ljubljani. Za slednjega pravijo, da so po obnovljeni preiskavi odkrili ime storilca, a ta je nedosegljiv. Živi v eni od držav na območju nekdanje Jugoslavije, kjer je dobil državljanstvo, žal pa državi nimata sporazuma o medsebojni izročitvi storilcev kaznivih dejanj.
Iz leta 2007 je še vedno nepojasnjeno tudi izginotje 44-letne Anite Knavs iz Kočevja, ki so jo zadnjikrat videli 28. maja 2007 v bližini rudniškega jezera v Šalki vasi. Obstajajo okoliščine, ki nakazujejo na možnost, da je bila Knavsova žrtev kaznivega dejanja.
Iz leta 2007 je še vedno nepojasnjeno tudi izginotje 44-letne Anite Knavs iz Kočevja, ki so jo zadnjikrat videli 28. maja 2007 v bližini rudniškega jezera v Šalki vasi. Obstajajo okoliščine, ki nakazujejo na možnost, da je bila Knavsova žrtev kaznivega dejanja.
Kako koli, znašel se je v vlogi osumljenca, s kazensko ovadbo so ga privedli k preiskovalnemu sodniku v Kopru, ta pa naj bi odločil, da ni dovolj za uvedbo preiskave. Res je tudi, da ni bilo nobenih neposrednih prič.
Še brez zaključka
Tako je tragičen primer iz Strunjana obtičal brez zaključka. Osumljenec se je vrnil na Slovaško, če bi se pojavile nove okoliščine, ki bi zahtevale dodatno razčiščevanje, bi se z njim znova pogovorili. Za zdaj ostaja edini osumljenec, umor Hildegarde Lorbek pa še ostaja odprt. Dokler preiskovalcem ne pride do ušes katera nova informacija, ki bi sprožila nov krog poizvedovanj in morda privedla do odgovora o vseh okoliščinah še vedno nepojasnjene nasilne smrti v Strunjanu.
