KRIMINALNA ZDRUŽBA
Maribor: Tajvance zaprli v klicne centre
Pravnomočna obsodilna sodba za peterico članov slovensko -tajvanske kriminalne združbe.
Odpri galerijo
Allen Cvek in njegov brat Tomislav sta pravnomočno obsojena. FOTO: Aleš Andlovič
Mariborsko višje sodišče je v celoti potrdilo obsodilno sodbo prvostopenjskega sodišča zoper peterico članov slovensko-tajvanske kriminalne združbe, ki je organizirala nezakonite klicne centre po Sloveniji, s čimer je sodba za kaznivo dejanje trgovine z ljudmi postala pravnomočna.
Prvoobtoženega Allena Cveka je sodišče obsodilo na štiri leta zapora, njegov brat Tomislav Cvek ter Tajvanci Chen Wei Chung, Tzu Hsiang Hsu in Peng Syuan Hong pa bodo morali v zapor vsak za tri leta in deset mesecev. Prvoobtoženemu je sodišče naložilo še 10.000 evrov denarne kazni, njegovemu bratu 4000, tajvanskim državljanom pa vsakemu po 500 evrov, čaka pa jih tudi petletni izgon iz države. Hkrati so obsojenim odvzeli protipravno premoženjsko korist v višini dobrih 110.000 evrov. Trije tajvanski državljani so zaradi begosumnosti v priporu že od aretacije januarja 2018, torej skoraj tri leta, medtem ko sta se slovenska obdolženca večji del sodnega postopka branila s prostosti.
Obsojeni so od novembra 2015 do prijetja na različnih lokacijah najemali vile v Mariboru, Ljubljani, Radomljah, na Vrhniki, v Tržiču in Zagrebu in v njih vzpostavili nezakonite klicne centre, v katere so zaprli najmanj 63 Tajvancev. Ti so bili prisiljeni klicati na Kitajsko, klicanim so napletli, da so na njihovih mobilnih telefonih odkrili nezakonite vsebine, zaradi katerih se lahko gre v zapor. Pod pretvezo, da jih kličejo, da bi jim pomagali, so jim predlagali, da jim za plačilo lahko trajno izbrišejo sumljive podatke s telefonov.
Sprva je na zatožno klop sedla sedmerica. Poleg peterice še domnevni organizator posla Huang Tsun Sia in oče obeh vpletenih Slovencev Josip Cvek. Za tega je zaradi hudih zdravstvenih težav sodišče tik pred koncem sojenja postopek izločilo. Huang Tsun Sia pa je sredi procesa uvidel, da je bolje, da krivdo prizna in se s tožilstvom pogodi za čim nižjo kazen. Na koncu mu je uspelo iztržiti tri leta in osem mesecev zapora, kar je manj, kot so trije tajvanski državljani dobili v rednem sojenju.
Višji sodniki so zavrnili pritožbe tako specializiranega tožilstva kakor obrambe. Tožilstvo, prepričano, da je senat okrožnega sodišča obdolženim prisodil prenizke zaporne in denarne kazni, je višjemu sodišču predlagalo, naj tujce in Allena Cveka obsodi na osem let in pol zapora, Tomislava Cveka pa na osem mesecev nižjo kazen.
Obramba je po drugi strani izpodbijala dejansko stanje in zatrjevala procesne kršitve v postopku. Zagovornik Allena Cveka Janez Lovrec je v pritožbi med drugim zatrjeval, da njegov klient sploh ni vedel, kaj se v hiši, kjer naj bi bil klicni center, dogaja, to pa po njegovem mnenju pomeni, da ne more biti podan naklep za izvršitev kaznivega dejanja trgovine z ljudmi. Ob tem je bila obramba prepričana, da tudi samo kaznivo dejanje kot tako ne izpolnjuje elementov trgovine z ljudmi, pač pa bi lahko kvečjemu šlo za goljufije. Tujci, ki so prihajali v Slovenijo, po njihovem naj ne bi bili žrtve trgovine z ljudmi, temveč so dobro vedeli, zakaj so prihajali, in so to počeli zavestno, saj so se nekateri tudi vračali, je bila prepričana obramba, ki je višjim sodnikom predlagala oprostilno sodbo.
Prvoobtoženega Allena Cveka je sodišče obsodilo na štiri leta zapora, njegov brat Tomislav Cvek ter Tajvanci Chen Wei Chung, Tzu Hsiang Hsu in Peng Syuan Hong pa bodo morali v zapor vsak za tri leta in deset mesecev. Prvoobtoženemu je sodišče naložilo še 10.000 evrov denarne kazni, njegovemu bratu 4000, tajvanskim državljanom pa vsakemu po 500 evrov, čaka pa jih tudi petletni izgon iz države. Hkrati so obsojenim odvzeli protipravno premoženjsko korist v višini dobrih 110.000 evrov. Trije tajvanski državljani so zaradi begosumnosti v priporu že od aretacije januarja 2018, torej skoraj tri leta, medtem ko sta se slovenska obdolženca večji del sodnega postopka branila s prostosti.
Obsojeni so od novembra 2015 do prijetja na različnih lokacijah najemali vile v Mariboru, Ljubljani, Radomljah, na Vrhniki, v Tržiču in Zagrebu in v njih vzpostavili nezakonite klicne centre, v katere so zaprli najmanj 63 Tajvancev. Ti so bili prisiljeni klicati na Kitajsko, klicanim so napletli, da so na njihovih mobilnih telefonih odkrili nezakonite vsebine, zaradi katerih se lahko gre v zapor. Pod pretvezo, da jih kličejo, da bi jim pomagali, so jim predlagali, da jim za plačilo lahko trajno izbrišejo sumljive podatke s telefonov.
Sprva je na zatožno klop sedla sedmerica. Poleg peterice še domnevni organizator posla Huang Tsun Sia in oče obeh vpletenih Slovencev Josip Cvek. Za tega je zaradi hudih zdravstvenih težav sodišče tik pred koncem sojenja postopek izločilo. Huang Tsun Sia pa je sredi procesa uvidel, da je bolje, da krivdo prizna in se s tožilstvom pogodi za čim nižjo kazen. Na koncu mu je uspelo iztržiti tri leta in osem mesecev zapora, kar je manj, kot so trije tajvanski državljani dobili v rednem sojenju.
Na različnih lokacijah so najemali vile in v njih vzpostavili nezakonite klicne centre, v katere so zaprli najmanj 63 Tajvancev.
Višji sodniki so zavrnili pritožbe tako specializiranega tožilstva kakor obrambe. Tožilstvo, prepričano, da je senat okrožnega sodišča obdolženim prisodil prenizke zaporne in denarne kazni, je višjemu sodišču predlagalo, naj tujce in Allena Cveka obsodi na osem let in pol zapora, Tomislava Cveka pa na osem mesecev nižjo kazen.
Obramba je po drugi strani izpodbijala dejansko stanje in zatrjevala procesne kršitve v postopku. Zagovornik Allena Cveka Janez Lovrec je v pritožbi med drugim zatrjeval, da njegov klient sploh ni vedel, kaj se v hiši, kjer naj bi bil klicni center, dogaja, to pa po njegovem mnenju pomeni, da ne more biti podan naklep za izvršitev kaznivega dejanja trgovine z ljudmi. Ob tem je bila obramba prepričana, da tudi samo kaznivo dejanje kot tako ne izpolnjuje elementov trgovine z ljudmi, pač pa bi lahko kvečjemu šlo za goljufije. Tujci, ki so prihajali v Slovenijo, po njihovem naj ne bi bili žrtve trgovine z ljudmi, temveč so dobro vedeli, zakaj so prihajali, in so to počeli zavestno, saj so se nekateri tudi vračali, je bila prepričana obramba, ki je višjim sodnikom predlagala oprostilno sodbo.
