Franca pogrešajo že skoraj 50 let

LJUBLJANA – Mednarodni dan pogrešanih po vsem svetu obeležujemo 30. avgusta, da bi opozorili na usodo posameznikov, ki so zaradi oboroženih konfliktov, naravnih katastrof in migracij izginili neznano kam. Točnega podatka o tem, koliko ljudi je pogrešanih po vsem svetu ni, je pa trenutno v Sloveniji po podatkih policije pogrešanih najmanj 86 ljudi, ki so odšli neznano kam.
 
Od 86 pogrešanih je 26 žensk. Zadnji, ki so ga svojci pogrešili, je Denis Časar, najdlje pogrešan, že skoraj pol stoletja (od maja leta 1969) pa je Franc Selišnik iz Podolševa, rojen leta 1947. Med pogrešanimi je od leta 1986 denimo tudi Maja Vajvoda, rojena leta 1974.

Izginilo več tujcev

Iz 80. let prejšnjega stoletja je pogrešanih še pet oseb, med njimi je tudi Wolfgang Blayberg. Tedaj 61-letni državljan Velike Britanije je julija 1984 izginil v t. i. bohinjskem trikotniku in ga je zaman iskalo več tisoč ljudi. Na območju Bohinja je v podobno skrivnostnih okoliščinah leta 2008 izginil še britanski duhovnik David Fox. Med tujci, pogrešanimi v Sloveniji, so še nemška državljanka Berivan Cakir, Slovak Martin Pavlus, nemški državljan Iliya Kozlovskiy, državljan BiH Elvir Todorić, Madžar Istvan Polgar, Hrvatica Mara Jurič in nazadnje Američan Jonathan Luskin, ki je med potovanjem po Evropi izginil junija letos, ko se je domnevno podal proti Triglavu.

Iskanje pogrešanih oseb v Sloveniji urejata zakon o nalogah in pooblastilih policije in zakon o kazenskem postopku. V drugem odstavku 148. člena zakona o kazenskem postopku je določeno, da lahko organi za notranje zadeve razpišejo iskanje oseb, ki se iščejo.

Čas ni najpomembnejši dejavnik 

Kot pogrešano osebo policija obravnava tisto osebo, ki je iz znanih ali neznanih vzrokov odsotna iz nekega okolja in je policija o tem obveščena ali to sama zazna ter za njeno izsleditev izvede ustrezne ukrepe. Mišljenje, da je glavni element za status pogrešane osebe čas, ki je pretekel od časa pogrešanja, je napačen, poudarja policija. Pri pogrešanjih je treba nujno upoštevati sprejemljiv čas pogrešanja in vidik preteklih navad osebe, običajev, obnašanja, socialnih stikov ali poklicne dejavnosti.

Pogrešanje osebe lahko prijavi vsakdo 

Pogrešanje osebe lahko prijavi vsakdo ne glede na to, ali prijavitelj izvira iz družinskega, delovnega, ali širšega sociološkega okolja osebe. Bistven element pri tem je nepojasnjena odsotnost osebe iz njenega okolja in sposobnost prijavitelja, da ob prijavi poda pomembne podatke.