NA EKS
Kosilo pri Marjanu, večerja pri Janezu
A kot opozarja Janezov konkurent Marjan: »Jed se sodi takrat, ko je na mizi.«
Odpri galerijo
Kuharja: Janez Janša, predsednik stranke SDS, in Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije FOTO: Uroš Hočevar, Delo
Ko kuhar začne kuho, še ni čas za presojo o tem, kakšen bo na koncu okus jedi. »Jed se sodi takrat, ko je na mizi,« je dejal kuhar Marjan pred devetimi dnevi, v prvih dneh oblikovanja tako imenovane sredinske koalicije.
Pišem »tako imenovane«, ker ne razumem, kako je to lahko sredinska koalicija, če naj bi imela 50 poslancev, le sedem od njih pa jih pripada desnosredinski stranki NSi. Vse preostale stranke so levosredinske, vsaj tako so se deklarirale v predvolilni kampanji. Če me spomin ne vara, je večina od petih strank leve sredine govorila o tem, da mora Slovenija dobiti levosredinsko vlado. Tudi Alenka Bratušek, ki tega, zanimivo, po volitvah več ne ponavlja. Zdi se mi, da odpira vrata v politično kuhinjo, o kateri se še ne upa govoriti. Vsaj ne do takrat, dokler pogovori šesterčka še vedno tečejo.
Seveda je to govorjenje o sredini namenjeno Novi Sloveniji Mateja Tonina, ki ima težavo z vstopom v takšno vlado. Ob morebitnem vstopu NSi v vlado s petimi strankami leve sredine bi kvečjemu lahko govorili o sredinsko levi vladi.
Dvomim o iskreni želji krščanskih demokratov, da bi šli v takšen projekt. To, da se je Ljudmila Novak odločila presenetiti z javnim nastopom, v katerem je izključila možnost podpore Janezu Janši kot mandatarju, kaže na veliko verjetnost, da bo NSi zavrnila kuharja Marjana in da se že pripravlja na morebiten vstop v Janezovo vlado, ki sicer v tej fazi še ne more skuhati mineštre, ki bi dišala po vladi. A kot opozarja Janezov konkurent Marjan: »Jed se sodi takrat, ko je na mizi.«
Sestanek Boruta Pahorja in Janeza Janše je v politično kuhinjo prinesel zanimivo dinamiko. Ne zato, ker bi bili kaj bliže vladi, bolj zaradi odkritih ali pa malo bolj zavitih sporočil obeh kuharjev. Ne vem, ali so v NSi in Listi Marjana Šarca dobro poslušali besede Janše, da za sestavo vlade potrebuje najmanj dva koalicijska partnerja.
Če to pretvorimo v številke, ugotovimo, da Janša dopušča možnost, da NSi ne bo vzel v vlado, in da zelo računa na LMŠ. Če bi bile v koaliciji samo tri stranke, je NSi namreč s sedmimi mandati premajhna, da bi se številke izšle. Janša ima 25 glasov, za večino z le še dvema strankama torej nujno potrebuje LMŠ s 13 glasovi in še eno od strank, ki imajo devet ali deset poslancev, torej SD ali SMC, Levico bomo izključili.
To, da je Miro Cerar iz stranke izključil Milana Brgleza, mu vsekakor odpira vrata v politično kuhinjo, o kateri se še ne upa govoriti. Vsaj ne do takrat, dokler pogovori šesterčka še vedno tečejo.
Ob tem je zanimivo, da je Janez ob subtilnem vabljenju v koalicijo Marjana špikal z besedami, da je koalicija šestih strank teoretična možnost, in namigoval na Šarčevo politično neizkušenost. Zanimiv način vabljenja v politično partnerstvo ...
Zanimivo je tudi to, da je Borut Pahor ob vsem poudarjanju pomena političnega dialoga in kulture dialoga analiziral zgolj dejstvo, da se stranke leve sredine nočejo pogovarjati z Janšo, in jih rotil, naj to prakso vendar prekinejo. Vsaj javno pa ni analiziral vzrokov za to. Dovolj bi bilo, da bi redno spremljal twitter profil predsednika SDS, na katerem blatenja političnih nasprotnikov ne manjka.
Kuhar Marjan vabi na kosila, ki se jih resda udeležuje še pet gostov, a zdi se, da jim nobena od jedi ne prija preveč. Še najmanj Mateju, ki mu gostilna ne ustreza, raje bi šel v sosednjo, kjer so jedi prave domače, tradicionalno slovenske. A pri kuharju Janezu, ki vabi na večerje, so mize napol zasedene, treba bo počakati, poskusiti še drugič in tretjič.
Prav lahko se zgodi, da bo čez nekaj tednov kateri od gostov, ki je kosil pri Marjanu, odšel na večerjo k Janezu.
Pišem »tako imenovane«, ker ne razumem, kako je to lahko sredinska koalicija, če naj bi imela 50 poslancev, le sedem od njih pa jih pripada desnosredinski stranki NSi. Vse preostale stranke so levosredinske, vsaj tako so se deklarirale v predvolilni kampanji. Če me spomin ne vara, je večina od petih strank leve sredine govorila o tem, da mora Slovenija dobiti levosredinsko vlado. Tudi Alenka Bratušek, ki tega, zanimivo, po volitvah več ne ponavlja. Zdi se mi, da odpira vrata v politično kuhinjo, o kateri se še ne upa govoriti. Vsaj ne do takrat, dokler pogovori šesterčka še vedno tečejo.
Seveda je to govorjenje o sredini namenjeno Novi Sloveniji Mateja Tonina, ki ima težavo z vstopom v takšno vlado. Ob morebitnem vstopu NSi v vlado s petimi strankami leve sredine bi kvečjemu lahko govorili o sredinsko levi vladi.
Dvomim o iskreni želji krščanskih demokratov, da bi šli v takšen projekt. To, da se je Ljudmila Novak odločila presenetiti z javnim nastopom, v katerem je izključila možnost podpore Janezu Janši kot mandatarju, kaže na veliko verjetnost, da bo NSi zavrnila kuharja Marjana in da se že pripravlja na morebiten vstop v Janezovo vlado, ki sicer v tej fazi še ne more skuhati mineštre, ki bi dišala po vladi. A kot opozarja Janezov konkurent Marjan: »Jed se sodi takrat, ko je na mizi.«
Kaj se bo izcimilo v koalicijski kuhinji? FOTO: Photocuisine
Sestanek Boruta Pahorja in Janeza Janše je v politično kuhinjo prinesel zanimivo dinamiko. Ne zato, ker bi bili kaj bliže vladi, bolj zaradi odkritih ali pa malo bolj zavitih sporočil obeh kuharjev. Ne vem, ali so v NSi in Listi Marjana Šarca dobro poslušali besede Janše, da za sestavo vlade potrebuje najmanj dva koalicijska partnerja.
Če to pretvorimo v številke, ugotovimo, da Janša dopušča možnost, da NSi ne bo vzel v vlado, in da zelo računa na LMŠ. Če bi bile v koaliciji samo tri stranke, je NSi namreč s sedmimi mandati premajhna, da bi se številke izšle. Janša ima 25 glasov, za večino z le še dvema strankama torej nujno potrebuje LMŠ s 13 glasovi in še eno od strank, ki imajo devet ali deset poslancev, torej SD ali SMC, Levico bomo izključili.
A kot opozarja Janezov konkurent Marjan: »Jed se sodi takrat, ko je na mizi.«
To, da je Miro Cerar iz stranke izključil Milana Brgleza, mu vsekakor odpira vrata v politično kuhinjo, o kateri se še ne upa govoriti. Vsaj ne do takrat, dokler pogovori šesterčka še vedno tečejo.
Ob tem je zanimivo, da je Janez ob subtilnem vabljenju v koalicijo Marjana špikal z besedami, da je koalicija šestih strank teoretična možnost, in namigoval na Šarčevo politično neizkušenost. Zanimiv način vabljenja v politično partnerstvo ...
Zanimivo je tudi to, da je Borut Pahor ob vsem poudarjanju pomena političnega dialoga in kulture dialoga analiziral zgolj dejstvo, da se stranke leve sredine nočejo pogovarjati z Janšo, in jih rotil, naj to prakso vendar prekinejo. Vsaj javno pa ni analiziral vzrokov za to. Dovolj bi bilo, da bi redno spremljal twitter profil predsednika SDS, na katerem blatenja političnih nasprotnikov ne manjka.
Kuhar Marjan vabi na kosila, ki se jih resda udeležuje še pet gostov, a zdi se, da jim nobena od jedi ne prija preveč. Še najmanj Mateju, ki mu gostilna ne ustreza, raje bi šel v sosednjo, kjer so jedi prave domače, tradicionalno slovenske. A pri kuharju Janezu, ki vabi na večerje, so mize napol zasedene, treba bo počakati, poskusiti še drugič in tretjič.
Prav lahko se zgodi, da bo čez nekaj tednov kateri od gostov, ki je kosil pri Marjanu, odšel na večerjo k Janezu.
