Komentar Mateja Lahovnika: Padec zaupanja v politiko

Inflacija v Sloveniji je dvainpolkrat višja kot drugje na območju evra, življenjski standard upada, obremenitev povprečne plače z dajatvami pa narašča. Davke imamo tako visoke kot v Skandinaviji, javne storitve od zdravstva do javnega prevoza pa so vse slabše. Zato ni presenetljivo, da je po eni zadnjih raziskav javnega mnenja zaupanje v politiko padlo. Slovenci najbolj zaupamo gasilcem in reševalcem, ker so ob nesrečah prvi, ki priskočijo na pomoč. Področje gasilstva je uspešno tudi zato, ker še vedno temelji na prostovoljstvu in ga politiki še ni uspelo pokvariti.

Visoka inflacija praviloma vodi v nižji življenjski standard, ta pa povzroča nezadovoljstvo ljudi. Vse več je ljudi, ki zaradi draginje vse težje finančno preživijo mesec. Na letni ravni so se cene življenjskih potrebščin v Sloveniji oktobra v povprečju zvišale za 6,9 odstotka, storitve so se podražile za 8,1 %. Letno inflacijo so najbolj zvišale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač. Električna energija se je podražila za skoraj četrtino. Ob visokih cenah ni čudno, da se je poraba električne energije na letni ravni znižala za skoraj 7 %.

Obstaja nevarnost, da bo zaradi visokih ekoloških dajatev in posledično vse dražje energije pri nas vse več industrijskih podjetij svoje aktivnosti selilo v tujino iz EU. Draži se tudi tekoče vzdrževanje stanovanj in komunalne storitve. Nekateri upravniki v stanovanjskih stavbah kar dodajajo postavke na položnice, kot je na primer strošek tiskanja položnic, da bi prikrili podražitve.

Pri storitvah gradbenih podjetij se že kaže, da bi tudi stroški poplavne obnove v Sloveniji lahko vplivali na dodaten dvig cen. Podjetjem, ki bodo tako ali drugače povezana s popoplavno obnovo stavb in javne infrastrukture, se namreč obeta zaslužek desetletja.

Ob popotresni obnovi Posočja so precej narasle cene gradbenih storitev in obstaja nevarnost, da se bo vse skupaj ponovilo tudi tokrat. Ne smemo tudi pozabiti, kako so se gradbinci usklajevali ob gradnji avtocestnega križa. Vlada ima zato pred sabo veliko izzivov, in če si želi povrniti zaupanje ljudi, mora najprej spraviti v red makroekonomsko politiko.