Komentar Mateja Fišerja: Grške počitnice

Sredi osemdesetih smo lahko na televiziji spremljali nadaljevanko z naslovom Sivi dom. Šlo je za zgodbo odraščajoče mladine v kazensko-popravnem domu. Sivi dom je bil mogoče ena od tistih nadaljevank, ki niso bile pocukrane. Prav nasprotno, šlo je za čustveno dokaj surov prikaz življenja mladostnikov, njihovega odraščanja v nadziranih razmerah, vloge vzgojiteljev, ki so prevzemali vlogo staršev, in vzpostavljanja čredne hierarhije v majhnem sistemu. Lahko bi rekli, da je šlo za preslikavo družbe v malem.

V teh tednih so potekala nogometna srečanja kvalifikacijskih skupin za evropske lige. Največ prahu je dvignilo srečanje, ki ga ni bilo. V Atenah bi namreč morala biti odigrana tekma med grškim AEK in zagrebškim Dinamom. Ker je v Atenah potekal še en dvoboj, ki so ga organizatorji ocenili z visoko stopnjo varnostnega tveganja in bi se lahko v nekem trenutku v mestu znašle štiri navijaške skupine, je organizacija na srečanjih prepovedala prisotnost tujih organiziranih navijaških skupin. Kljub temu se je več kot sto navijačev Dinama odpravilo proti Grčiji.

Njihovo namero sta zaznali tako hrvaška policija kot tudi policija Črne gore, saj so navijači izbrali pot prek Črne gore in Albanije. Vse te informacije so bile posredovane tudi grški policiji, in ta se je odločila, da bo to skupino spremljala s tihim sledenjem. Verjetno so to pričakovali tudi navijači in ubrali so strategijo, da se v nekem trenutku razkropijo in sestanejo šele v Atenah. No, skratka, Hrvatom je uspelo priti do Aten, kjer so se po nekaterih podatkih srečali s prijateljsko navijaško skupino Panathinaikosa in se skupaj spopadli z navijači AEK. Vse skupaj bi se lahko končalo kot še en dvoboj navijaških skupin, če pri tem ne bi umrl eden od podpornikov AEK.

Na tem mestu pa se začnejo stvari, blago povedano, zapletati. Grki so ugotovili, da je šlo za neke vrste varnostno napako, in takoj odstavili šest visokih uradnikov policije. Če so tako hitro obračunali z lastnim kadrom, ne moremo pričakovati, da bodo do tujcev popustljivi. Hrvaške navijače jim je uspelo pripreti in jih postaviti pred preiskovalnega sodnika. Iščejo dokaze, iščejo morilca, pri vsem skupaj pa so vsi osumljeni tako umora kot tudi organiziranja v kriminalno skupino. Zagnal se je vik in krik in celotna stvar je postala tudi politična in diplomatska tema. Skupina je lahko priprta do osemnajst mesecev, do takrat pa naj bi se začelo sojenje. Pojavili so se tudi svojci priprtih, ki zahtevajo spoštovanje človekovih pravic in varnost navijačev, saj je prav v grških zaporih priprtih tudi veliko navijačev nasprotnih navijaških skupin kot tudi pripornikov srbskih korenin, kar vsekakor ni najboljše okolje za življenje privržencev Dinama.

Olivera Ćirković je bila nekoč igralka košarke, ki je igrala tudi v Celju. Del svoje športne kariere je kot igralka prebila tudi v Atenah. Po zaključku kariere jo je življenje odpeljalo v kriminal in postala je del slovite skupine Pink Panterji. V grških zaporih je prebila dvanajst let in iz enega tudi pobegnila, tako da razmere pozna zelo dobro. Kot pravi, so grški zapori sistem zase, kjer ni pričakovati ne hitrih odločitev in ne pretirano visoke ravni upoštevanja človekovih pravic, kot jih pričakujejo svojci priprtih navijačev. Stvari so baje veliko bolj brutalne, kot smo jih gledali v nadaljevanki Sivi dom. Žal. Vendar se ob celotnem političnem, pravnem in poročevalskem pingpongu še vedno zastavlja vprašanje, po kaj je šla skupina Dinamovih privržencev v Atene. Vsekakor ne na nepozabne grške počitnice.