Komentar Mateja Fišerja: Dekleta s Sotle
Pred dnevi se je pri sosedih zaključil šov oziroma izbor za zmagovalca oddaje Superstar. V poplavi različnih zabavnih formatov je šla stvar pri nas nekoliko mimo, saj imamo na to temo vsekakor dovolj dela sami s seboj. Tako pač je, ker se takšne in podobne oddaje tudi produkcijsko rade zakopljejo za državne meje, ker se franšize prodajajo vsaki državi posebej.
No, pa poskusimo, tudi če gre za zabavni format, poiskati neko širšo dimenzijo tovrstne kulture. V hrvaškem glasbenem šovu je zmagala Karla Miklaužić iz Huma na Sotli. To je na Hrvaškem. Čisto na meji, ob eni tistih rek, ki režejo mejo med Slovenijo in Hrvaško. Ko se je sredi osemdesetih pojavila broška »Ko bom velik, bom carinik na Kolpi«, je ta pomenila najhujši primer nacionalizma in živ dokaz rušenja ustavnega reda. Kasneje so prav Kolpa, Sotla in Dragonja postale branik našega in gradnik identitete.
Komaj smo se vsi odpovedali dečku s Sotle, zmaga Karla. Gre za 17-letno dijakinjo Šolskega centra v Rogaški Slatini, kar daje tudi širšo dimenzijo. Dejstvo je, da ima gospodična izjemen glas in je tudi z izjemno interpretacijo navdušila tako žirijo, ki so jo sestavljali znameniti Tonči Huljić, Nika Turković, Filip Miletić in Severina Vučković, kot tudi občinstvo. Finalna skladba, s katero je dominirala, se imenuje Suza za zagorske brege, ki jo podpisujeta Zvonko Špišić in Ivan Vanja Lisak.
Pa smo tam. Suza za zagorske brege je ena tistih skladb, ki bi jih lahko primerjali s Szomorú Vasárnap Rezsőja Seressa, dovolj lokalna, a hkrati dovolj univerzalna, lahko bi rekli dovolj samomorilska, da se v njej najde vsak. Mogoče gre pri tem za lokalni flair, način prepevanja in pripovedovanja zgodb, ki ga na tej strani vrhunsko obvlada tudi Jernej Dirnbek iz skupine MI2.
Skratka, tudi Obsotelje je prav tako univerzalno, tako irsko, da ceni oralno prenašanje zgodb, za katero nekateri trdijo, da ga bo pojedla umetna inteligenca. Tako kot začetek zapisovanja ni ustavil pomnjenja, bo tudi s pripovedovanjem, ki je v nekaterih okoljih del tradicije in navade. Tukaj vsekakor prednjačijo Irci, ki imajo izjemno število pripovedovalcev, pevcev in pisateljev. To vsako leto dokazuje izbor za Bookerjevo nagrado, kjer so Irci vedno nekje zraven ali pa celo glavni. Leta 2023 so bili na razširjeni listi kandidatov za nagrado kar štirje.
Čeprav so na eni strani tendence zapiranja za državne meje, se je leta 2016 v nekaterih državah ex Yu pojavila deklaracija o skupnem jeziku, ki so jo podpisali številni pomembni intelektualci. Čeprav ima ta skupni jezik veliko nians, je v grobem gledano enoten. Mi govorniki majhnih jezikov sicer prepoznavamo lokalne nianse, kar je vsekakor bogastvo, vendar je osnovni namen jezika sporazumevanje.
»V jutro dišeče, gda bregi su spali, a mesec još zajti ni štel …« bi lahko napisal tudi kdo iz Bistrice ali Odrancev. Medtem ko dlakocepimo, ali si na eni ali drugi strani Sotle, postavijo v komisijo za bookerja 2025 Sarah Jessico Parker, znamenito Carrie Bradshaw iz Seksa v mestu. Pa se jim ne zdi nič narobe, da ona ni z druge strani Sotle, ampak z druge strani oceana. Tako tudi dekle s Sotle s svojim nastopom odpira neko novo dimenzijo pojmovanja jezika v industriji zabave.
