Po nevarnem izzivu, ki se širi tudi pri nas, policija svari: Krivda ni nujno na strani voznika
Pisali smo, da se tudi med mladimi v Sloveniji širi nevaren trend, imenovan Angel smrti, med katerim se otrok nenadoma požene na cesto in čim bližje vozečemu avtomobilu, medtem ko njegovi vrstniki vse skupaj snemajo. A če se mladim, običajno gre za mladoletne osebe, vse skupaj zdi zabavno, celo smešno, vsaj dokler ne bo prišlo do kakšne tragedije, pa je izkušnja za voznika lahko izredno travmatična.
»Kaj, če bi za sekundo pogledala stran in ga zbila? Rajši niti ne pomislim. Kriva bi bila seveda jaz. Opozarjam vse voznike, da so dodatno previdni, ko se peljejo mimo skupine mladih, ker zagotovo nisem ne prva ne zadnja. Starše pa nagovarjam, pogovarjajte se s svojimi otroki, kaj je šala in kaj ni ter s kakšnimi stvarmi si ogrožajo življenje,« je pred dnevi na družbenem omrežju zapisala Trboveljčanka, ki se ji je pred avto pognal fant, po njenih besedah star med 12 in 14 let.
Krivda ni nujno na strani voznika
Na policiji medtem zagotavljajo, da v omenjenem primeru krivda ne bi bila nemudoma na strani voznika. »Poudarjamo, da policisti pred odločitvijo o odgovornosti posameznika temeljito ugotovijo dejansko stanje oziroma primer preiščejo. Šele pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje je osnova, na kateri policisti gradimo svoje odločitve o odgovornosti,« je sporočila tiskovna predstavnica Policije Maja Ciperle Adlešič, ki je dodala, da je pri omenjenem izzivu treba izpostaviti »obveznost pešcev v cestnem prometu, po katerem se mora pešec, med drugim, preden stopi na prehod, prepričati, če to lahko varno stori«. Mladi, ki skačejo pred vozeče avtomobile, pa tega očitno ne počno.
Kaj, če bi za sekundo pogledala stran in ga zbila? Rajši niti ne pomislim. Kriva bi bila seveda jaz.
Zadnja leta se je tudi pri nas povečalo zanimanje za kamere, ki si jih vozniki namestijo v vozilo ter snemajo dogajanje na in ob cesti. Tovrstne naprave so sicer že dalj časa priljubljene predvsem v Rusiji, kjer se zaradi neodgovorne vožnje zgodi veliko prometnih nesreč, posnetki pa lahko pomagajo pri razjasnitvi okoliščin.
Pri nas policisti opozarjajo, da »vsebina posnetkov, ki jo opravijo posamezniki, torej navadne fizične osebe, ne more biti namenjena izključno ugotavljanju prekrškov in izrekanju sankcij osebam«, ne more se torej kar vsak, ki je posnel prekršek, preleviti v policista in se vmešati v uradni postopek, lahko pa tovrstni posnetki koristijo oškodovancem, tudi v primeru prometne nesreče.
Nasvet zavarovalnice
»Dokazni postopki pri določitvi odškodninske odgovornosti so stvar policije, zato so za nas najbolj relevantni policijski zapisniki. Tudi uporaba posnetkov kamer v dokaznih postopkih je domena policije, ki raziskuje okoliščine dogodka, k čemu lahko pogosto pripomorejo tudi priče. Zato strankam v primeru dvoma ali nestrinjanja z nastalo situacijo vedno svetujemo, da pokličejo policijo,« pravijo na zavarovalnici Generalli, kjer dodajajo, da uporaba posnetkov avtomobilske kamere kot dokaznega gradiva pri njih ni prav pogosta.
Posnetkov ne delite na spletu
»Posamezniki lahko z vsebino posnetka kamer kot oškodovanci prekrška (tudi udeleženci prometne nesreče) dokazujejo določena dejstva, ki so jim v korist v konkretnem postopku. V takih primerih je vsebina posnetka praviloma dovoljen (dodatni) dokaz, njegova vrednost pa se določa v odvisnosti od okoliščin posameznega primera,« je pojasnila Maja Ciperle Adlešič.
Težava lahko nastane, če posnetke dogajanja v prometu delimo na spletu. V primeru, da so na njih prepoznavna druga vozila, razločno vidne registrske tablice ali obrazi ljudi, si lahko namreč nakopljemo inšpekcijski postopek s strani informacijske pooblaščenke ali celo odškodninsko tožbo zaradi kršenja pravice do zasebnosti.
