NA KOŽO
Komentar Darinke Pavlič Kamien: Ko bi lahko imeli vaše težave!
Slovenski govorci niso presegli za nas tako značilne črnogledosti, tujci pa so razmere pri nas videli v mnogo bolj pozitivni luči.
Odpri galerijo
Nedavno sem bila na pogovoru, na katerem so v panelu govorcev sedeli izključno slovenski gostje in slovenski moderator, med nekaj več kot petdeset poslušalci pa so bili predvsem tujci. Pisana paleta gostov iz vsaj 20 držav, Evropa v malem. Vsebina debate je bila osredotočena na oceno delovanja slovenske vlade.
Slovenski govorci so bili kritični, češ da se na ravni njenega konkretnega dela še ni zgodilo nič omembe vrednega. Pričakovano so opozarjali na nujne sistemske ter strukturne rešitve, ki jih kar ni, na prihajajočo krizo, ki se nakazuje v tujini, pa nanjo nismo primerno pripravljeni, na premajhno osredotočenost vlade na pomen tujih naložb, kjer se investitorji povrhu vsega srečujejo s hudimi birokratskimi ovirami, in še več.
V odprti debati so tuji gostje naštevali, kaj je pri nas dobro ali celo odlično urejeno, tudi kakovost zdravstva po njihovem spada sem, med konkretnimi vladnimi ukrepi pa so omenjali korekcijo minimalne plače, dogovor s sindikati javnega sektorja, vzeli so v bran počasnost našega sistema javne uprave, saj se birokrati najdejo povsod po svetu in razmere v Sloveniji niso nobena svetovna posebnost.
Seveda so omenili, da sprejemljivost stanja ne velja na vseh ravneh delovanja naših podsistemov, ne vedno in ne povsod. Pogovor se je izkazal kot črno-belo ali vroče-hladno odslikavanje stanja v Sloveniji, kot dialog koalicije in opozicije. Slovenski govorci niso presegli za nas tako značilne črnogledosti, medtem ko so tujci razmere pri nas videli v mnogo bolj pozitivni luči. Zaradi razmer, ki pri nas (še) niso urejene, ni vse slabo ali narobe, pravijo. Proti koncu pogovora se je zdelo, da smo razdeljeni na dva tabora, na domače napadalce in tujo obrambno vojsko.
Kdo ve, kam bi pripeljal ta vroče-hladni pogovor, če se ne bi oglasil gost iz Romunije in pozdravil: »Dragi Slovenci, mi bi si zelo želeli imeti vaše težave!« Publika, tudi slovenski govorci, je planila v glasen krohot. Zvenelo je kot šala, a je odprlo razmislek. Moramo res prisluhniti tujcem, da ugotovimo, kaj gradi kakovost življenja doma? No, dela nam kljub temu ne bo zmanjkalo.
Slovenski govorci so bili kritični, češ da se na ravni njenega konkretnega dela še ni zgodilo nič omembe vrednega. Pričakovano so opozarjali na nujne sistemske ter strukturne rešitve, ki jih kar ni, na prihajajočo krizo, ki se nakazuje v tujini, pa nanjo nismo primerno pripravljeni, na premajhno osredotočenost vlade na pomen tujih naložb, kjer se investitorji povrhu vsega srečujejo s hudimi birokratskimi ovirami, in še več.
Slovenski govorci niso presegli za nas tako značilne črnogledosti, tujci pa so razmere pri nas videli v mnogo bolj pozitivni luči.
V odprti debati so tuji gostje naštevali, kaj je pri nas dobro ali celo odlično urejeno, tudi kakovost zdravstva po njihovem spada sem, med konkretnimi vladnimi ukrepi pa so omenjali korekcijo minimalne plače, dogovor s sindikati javnega sektorja, vzeli so v bran počasnost našega sistema javne uprave, saj se birokrati najdejo povsod po svetu in razmere v Sloveniji niso nobena svetovna posebnost.
Seveda so omenili, da sprejemljivost stanja ne velja na vseh ravneh delovanja naših podsistemov, ne vedno in ne povsod. Pogovor se je izkazal kot črno-belo ali vroče-hladno odslikavanje stanja v Sloveniji, kot dialog koalicije in opozicije. Slovenski govorci niso presegli za nas tako značilne črnogledosti, medtem ko so tujci razmere pri nas videli v mnogo bolj pozitivni luči. Zaradi razmer, ki pri nas (še) niso urejene, ni vse slabo ali narobe, pravijo. Proti koncu pogovora se je zdelo, da smo razdeljeni na dva tabora, na domače napadalce in tujo obrambno vojsko.
Kdo ve, kam bi pripeljal ta vroče-hladni pogovor, če se ne bi oglasil gost iz Romunije in pozdravil: »Dragi Slovenci, mi bi si zelo želeli imeti vaše težave!« Publika, tudi slovenski govorci, je planila v glasen krohot. Zvenelo je kot šala, a je odprlo razmislek. Moramo res prisluhniti tujcem, da ugotovimo, kaj gradi kakovost življenja doma? No, dela nam kljub temu ne bo zmanjkalo.
