Komentar Bojana Budje: Milo za drago

Pri naših južnih sosedih so imeli dan žalovanja. Prvič v človeški zgodovini se je pač zgodilo, da so njihovo nogometno čast na uradni žogobrcarski tekmi umazali Slovenci. Svetovne podprvake v kockastih dresih so namahali že na uvodu kvalifikacij za svetovno prvenstvo v Katarju, jim vzeli dostojanstvo in ponos. Ki onkraj Kolpe, Sotle in Mure največ štejeta.


Spomnim se denimo ne tako davne ankete, ki je črno na belem in belo na črnem izpričevala, kako kar 88 odstotkov Hrvatov raje uživa v mojstrovinah svojih nogometašev, kot pa da se z njo strastno valjajo po postelji. Polovica njih se je bila za ogled kake prestižne tekme – kar medsosedski dvoboj zagotovo je! – pripravljena celo za mesec dni odpovedati seksu. Še dobro, da je naslednji dvoboj zelenih in kockastih na sporedu šele 7. septembra, sicer bi se znalo zgoditi, da bi bili v lepi njihovi na poti narodovega izumrtja.

Roko na srce, s Hrvati sočustvujem. Bilo je domala dve desetletji nazaj, če se prav spomnim, se je pisala smučarska sezona 2002/2003. Slovenci, razvajeni z dosežki Križaja, Petroviča, Strela, Franka, Svetove, Pretnarjeve, Hrovatove, Kunca, Koširja, smo rdečelični puhali od jeze in besa. Po levi in desni so nas pričeli prehitevati neki Hrvati. Halo!? In to tako ter toliko, da bi bili v cilju pred našimi tudi, ako bi mi po isti progi vozili smuk, oni ali one pa slalom.

Slavo, evforijo in beli glamur je zamenjala užaljenost. Neki Kostelići so nam z Janico in Ivico dokazali, da je mogoče zmagovati tako rekoč s špehom, čebulo in kruhom. Če je le volja fanatična, telo pa jekleno. Našim smučarjem sta postajala nedosegljiva kot dolenjskim Romom študij na medicinski ali filozofski fakulteti. Na srečo je slovenski ponos potem za nekaj časa reševala in rešila Tina. Pa ne za dolgo, danes so Hrvati znova pred nami. In kmalu bomo spet poslušali holivudarske komentatorje, kako nas lahko preveva neizmeren ponos, ker da hrvaškim smučarjem dilce prenašajo, mažejo in servisirajo naše gore listi.

V sredo smo jim vrnili. Tam, kjer najbolj boli. V športu, ki je njihov. Ne le da imamo predsednika z naskokom najmočnejše, največje in najvplivnejše nogometne zveze na zemeljski obli, sedaj imamo še reprezentanco, ki je boljša od hrvaške. V zagrebškem Jutarnjem listu so zapisali: »Zmaga Slovenije proti Hrvaški, včeraj ali kadar koli, je ekvivalent zmag Janice in Ivice proti slovenskim smučarjem.« Drži. Eks bratje, imamo sedaj bratski rezultat 1:1.