Komentar Bojana Budje: Matematika

Prvega izmed treh decembrskih dobrotnikov smo torej oddelali, ostajata še dva. V uteho in upanje tistim, ki jih je Miklavž včeraj pustil praznih rok. Med temi sem tudi sam. Dodatno pa mi je razpoloženje pokvarilo še javno oznanjeno spoznanje, kako se naša mladež v osnovnih šolah vse bolj otepa predmeta, imenovanega matematika.

Nalašč jo pišem brez velike začetnice. Ker si tega ne zasluži. Od nekdaj je to eden najbolj zoprnih šolskih predmetov. Z razlogom. Tudi zame je bila, družbo ji je delala še fizika. A nič, prav nič nismo v zadnjih desetletjih naredili za to, da bi matematika postala prijaznejša, vsaj znosnejša spremljevalka v šolskih klopeh. Žalostno. Neumno.

Lahko da je bila šola, kot jo imamo in poznamo danes, uspešna in primerna tam v začetku 20. stoletja. A danes zaboga živimo v docela drugačnih časih. Poglejmo denimo na sever, tja, kamor se tudi sicer tako radi oziramo. Denimo k Fincem. Njihov izobraževalni sistem in pedagoške manire veljajo za ene najboljših na svetu. Dokazano in preverjeno. Si predstavljate, da naši šolniki iz šol umaknejo vse predmete? Pa ne stolov, tabel ali miz, pač pa denimo matematiko, fiziko, kemijo. Da ravnajo tako, kot to počno Skandinavci, ker da desetletja stare učne metode za današnje potrebe niti slučajno niso več primerne. 21. stoletje potrebuje sveže ideje in novo znanje.

Na Finskem se sedaj učenci in dijaki ne ukvarjajo več s posameznimi predmeti, zapisanimi na železnem predmetniku, pač pa si sami izbirajo teme, ki jih zanimajo. Drugo svetovno vojno denimo proučujejo tako z zornega kota zgodovine kot geografije, matematike, fizike, zagotovo še česa. Ali pa primer obdelave gostinske tematike, ki prinaša potrebna znanja tujega jezika, ekonomije, komunikativnosti. Da ne naštevam dalje. Prava revolucija, torej, s pomočjo katere učenci sami odločajo, kaj želijo spoznati in raziskovati, pri tem pa jih vodijo lastne ambicije in predvsem sposobnosti. Dolgočasna in zvečine zapletena predavanja z zakoni fizike in matematičnimi formulami ter algoritmi postajajo preteklost.

Ne Pitagorovih izrekov in Arhimedovih zakonov, otroke je v šolah treba prvenstveno naučiti razmišljanja in razumevanja. Če se ob tem še zabavajo, tolikanj bolje. Drži pa, da je Slovenija dobrih dva tisoč kilometrov južneje. Tam, kjer se že nekaj časa z razlogom sprašujem, ali smo obsojeni na vladanje pametnih, ki se iz nas norčujejo, ali norcev, ki mislijo resno.