NA OKO
Kolumna Miše Terček: Televizijski mučenik
TV-voditelji komaj čakajo, da politike vržejo v gladiatorsko areno in jih oglodajo.
Odpri galerijo
So Jankoviću do ponovne zmage pomagali napadi nanj na TV-soočenjih? FOTO: Pop TV
Volitve so za televizije vedno priročna priložnost, da pred zaslone privabijo tudi tiste gledalce, ki so nad njihovimi programi že zdavnaj obupali in se bolj držijo interneta. Naj bodo državnozborske ali lokalne, politiki oziroma kandidati komaj čakajo, da se nastavijo kameri ter nanizajo svoje predvolilne obljube, ki jih potem tako ali tako ne izpolnijo. Televizijski voditelji pa komaj čakajo, da politike vržejo v gladiatorsko areno in jih oglodajo z vseh strani, saj menijo, da bolj ko bodo nesramni in neusmiljeni, bolj jih bomo gledalci cenili. Hja, vse je odvisno od načina in sloga.
Mrhovinarski način televizijskega novinarstva pa te dni prevečkrat zajadra tudi na nacionalno televizijo, ki naj bi bila vsem za zgled. Tako smo bili pretekli četrtek na nacionalki priča zadnji predvolilni oddaji, soočenju, ki ga je vodila Erika Žnidaršič, ki je že na začetku dala jasno vedeti, da je pravzaprav ne zanima nihče drug kot le favorizirani kandidat in njegov prvi zasledovalec. S tem je degradirala vse druge prisotne kandidate, med katerimi – mimogrede – ni bilo nobene ženske, za kar pa ni kriva Erika, ampak politične stranke, ki očitno menijo, da so za Ljubljano primerni le moški županski kandidati. In to čeprav ima slovenska prestolnica (sicer skromno) zgodovino županj, saj je imela v preteklosti štiri – Tino Tomlje, Nušo Kerševan, Viko Potočnik in Danico Simčič.
Voditeljica Erika Žnidaršič je šla celo tako daleč, da je kandidatu SD Marku Koprivcu kar v obraz očitala, da ni prvokategornik in da celo v prvih vrstah občinstva za njim sedijo bolj prepoznavni in močni obrazi njegove stranke, kar je bilo zelo ponižujoče, še posebno ker mediji radi poudarjajo, da moramo iskati nove obraze. A očitno to ni več dobrodošlo. »Poslanci nismo dovolj dobri?« ji je odvrnil Koprivc. Omenjena voditeljica se je tako že na začetku izkazala kot neprimerna za tovrstno soočenje, sploh ker ima nacionalna televizija toliko boljših in izkušenejših novinark in novinarjev, ki bi lahko oddajo izpeljali manj senzacionalistično in bolj spoštljivo.
Erika je nato svojo teorijo razvila naprej in govorila o »praznini na levici«. Ta naj bi po njenem »izpraznila prostor« za Zorana Jankovića tako, da so vse »leve« stranke ponudile šibke kandidate. No, kandidat SMC Dragan Matič je povedal, da med Jankovićem in kandidatom SDS Anžetom Logarjem ni bistvene razlike, z izjemo tega, da ima prvi rad partizane. Še dlje je šel kandidat Socialistične partije Slovenije Matjaž Bidovec, ki je izpostavil, da je prava levica le njihova stranka, vse preostalo pa je navidezna: »Kako se ima nekdo lahko za levičarja, če ko je bil šef Mercatorja, so morale delavke ob nedeljah delati.«
Janković, ne glede na vse svoje grehe, ki jih zagotovo ni malo, je bil najbolj demoniziran, napadan, kar je po drugi strani sicer razumljivo, ker je pač bil najmočnejši tekmec in aktualni župan in so vsi naskakovali njegov stolček. Zato je bilo pričakovano, da bo stal najbližje Eriki, ki je bila v sredini, poleg nje pa je bil najbližje še Anže Logar, ki je poudarjal, da mora biti kandidat povezovalen in da delitve na levico in desnico niso pomembne, kar je smešno, saj je njegova stranka SDS prvakinja v tem, da rada deli narod, še posebno ideološko. Logar je naskakoval predvsem Jankovićeve afere, a njegov slog je bil aroganten, zato je izpadel neotesan, aktualni župan pa se je v svojem značilnem stilu veliko smehljal, česar pa smo že tako ali tako vajeni z vseh pasjih procesij.
Na splošno smo imeli občutek, kot da smo v ZDA, kjer vlada dvostrankarski sistem, kjer je Zoki demokrat, Logar pa republikanec, vsi drugi pa so nepomembni. Tako agresivni voditeljici ni bil kos niti umirjeni, malce zmedeni in neizkušeni kandidat Levice Milan Jakopovič, ki prihaja iz humanitarnih vod in tovrstnega televizijskega masakra ni vajen. Izstopal je le še kandidat Zelenih Tomaž Ogrin, a le vizualno, saj je imel na sebi pripet tako velik logotip svoje stranke, da bi mu morali zaračunati oglasni prostor.
Nič bolje ni bilo v oddaji 24ur v petek zvečer, kjer je Jankovića in Logarja soočil tokrat ekstremno napadalni Uroš Slak, ki je imel za ljubljanskega župana na mizi pripravljen kar kup listov in je vanj metal vse, kar je imel. Le nebo je bilo meja.
A napadi z vseh strani na televiziji so Jankoviću na nedeljskih volitvah očitno koristili, saj je zmagal že v prvem krogu. Gledalci, ki iščejo nekoga, s katerim se lahko poistovetijo, so očitno v njem prepoznali mučenika. Ali pa so se ljubljanski gledalci in gledalke, ki so gledali soočenje v četrtek na TV Slovenija in v petek na POP TV, odločili, da SDS v Ljubljani pač nima kaj iskati. Kljub pomoči voditeljev obeh zelo gledanih oddaj, ki sta bili Logarju naklonjeni.
Mrhovinarski način televizijskega novinarstva pa te dni prevečkrat zajadra tudi na nacionalno televizijo, ki naj bi bila vsem za zgled. Tako smo bili pretekli četrtek na nacionalki priča zadnji predvolilni oddaji, soočenju, ki ga je vodila Erika Žnidaršič, ki je že na začetku dala jasno vedeti, da je pravzaprav ne zanima nihče drug kot le favorizirani kandidat in njegov prvi zasledovalec. S tem je degradirala vse druge prisotne kandidate, med katerimi – mimogrede – ni bilo nobene ženske, za kar pa ni kriva Erika, ampak politične stranke, ki očitno menijo, da so za Ljubljano primerni le moški županski kandidati. In to čeprav ima slovenska prestolnica (sicer skromno) zgodovino županj, saj je imela v preteklosti štiri – Tino Tomlje, Nušo Kerševan, Viko Potočnik in Danico Simčič.
Voditeljica Erika Žnidaršič je šla celo tako daleč, da je kandidatu SD Marku Koprivcu kar v obraz očitala, da ni prvokategornik in da celo v prvih vrstah občinstva za njim sedijo bolj prepoznavni in močni obrazi njegove stranke, kar je bilo zelo ponižujoče, še posebno ker mediji radi poudarjajo, da moramo iskati nove obraze. A očitno to ni več dobrodošlo. »Poslanci nismo dovolj dobri?« ji je odvrnil Koprivc. Omenjena voditeljica se je tako že na začetku izkazala kot neprimerna za tovrstno soočenje, sploh ker ima nacionalna televizija toliko boljših in izkušenejših novinark in novinarjev, ki bi lahko oddajo izpeljali manj senzacionalistično in bolj spoštljivo.
Erika je nato svojo teorijo razvila naprej in govorila o »praznini na levici«. Ta naj bi po njenem »izpraznila prostor« za Zorana Jankovića tako, da so vse »leve« stranke ponudile šibke kandidate. No, kandidat SMC Dragan Matič je povedal, da med Jankovićem in kandidatom SDS Anžetom Logarjem ni bistvene razlike, z izjemo tega, da ima prvi rad partizane. Še dlje je šel kandidat Socialistične partije Slovenije Matjaž Bidovec, ki je izpostavil, da je prava levica le njihova stranka, vse preostalo pa je navidezna: »Kako se ima nekdo lahko za levičarja, če ko je bil šef Mercatorja, so morale delavke ob nedeljah delati.«
Janković, ne glede na vse svoje grehe, ki jih zagotovo ni malo, je bil najbolj demoniziran, napadan, kar je po drugi strani sicer razumljivo, ker je pač bil najmočnejši tekmec in aktualni župan in so vsi naskakovali njegov stolček. Zato je bilo pričakovano, da bo stal najbližje Eriki, ki je bila v sredini, poleg nje pa je bil najbližje še Anže Logar, ki je poudarjal, da mora biti kandidat povezovalen in da delitve na levico in desnico niso pomembne, kar je smešno, saj je njegova stranka SDS prvakinja v tem, da rada deli narod, še posebno ideološko. Logar je naskakoval predvsem Jankovićeve afere, a njegov slog je bil aroganten, zato je izpadel neotesan, aktualni župan pa se je v svojem značilnem stilu veliko smehljal, česar pa smo že tako ali tako vajeni z vseh pasjih procesij.
Na splošno smo imeli občutek, kot da smo v ZDA, kjer vlada dvostrankarski sistem, kjer je Zoki demokrat, Logar pa republikanec, vsi drugi pa so nepomembni. Tako agresivni voditeljici ni bil kos niti umirjeni, malce zmedeni in neizkušeni kandidat Levice Milan Jakopovič, ki prihaja iz humanitarnih vod in tovrstnega televizijskega masakra ni vajen. Izstopal je le še kandidat Zelenih Tomaž Ogrin, a le vizualno, saj je imel na sebi pripet tako velik logotip svoje stranke, da bi mu morali zaračunati oglasni prostor.
Nič bolje ni bilo v oddaji 24ur v petek zvečer, kjer je Jankovića in Logarja soočil tokrat ekstremno napadalni Uroš Slak, ki je imel za ljubljanskega župana na mizi pripravljen kar kup listov in je vanj metal vse, kar je imel. Le nebo je bilo meja.
A napadi z vseh strani na televiziji so Jankoviću na nedeljskih volitvah očitno koristili, saj je zmagal že v prvem krogu. Gledalci, ki iščejo nekoga, s katerim se lahko poistovetijo, so očitno v njem prepoznali mučenika. Ali pa so se ljubljanski gledalci in gledalke, ki so gledali soočenje v četrtek na TV Slovenija in v petek na POP TV, odločili, da SDS v Ljubljani pač nima kaj iskati. Kljub pomoči voditeljev obeh zelo gledanih oddaj, ki sta bili Logarju naklonjeni.
