NA KOŽO
Kolumna Mihe Šimnovca: Sponzorji in športniki
Redki so primeri, ko v podjetju že zelo zgodaj v nekom prepoznajo talent in ga podpirajo vso športno pot.
Odpri galerijo
Šport(niki), mediji in pokrovitelji so že od nekdaj (ne)posredno povezani med seboj. Če ni enih, ni drugih, brez slednjih pa ni tretjih. In obratno. To je začaran krog, ki se neusmiljeno vrti iz dneva v dan, iz tekme v tekmo, iz (ne)uspeha v (ne)uspeh ...
Zelo redki so primeri, ko v podjetju že zelo zgodaj v nekom prepoznajo razkošen talent in ga nato podpirajo vso športno pot, od otroštva naprej. Takšna sodelovanja so najlepša in najbolj pristna, športniki jih še posebno cenijo in se tudi ustrezno oddolžijo, ko so na vrhuncu svoje moči in prepoznavnosti. Na žalost tovrstnih ni veliko, verjetno bi jih pri nas – ko gre za največje zvezdnike – prešteli na prste ene roke.
Če se že kdo odloči za sponzoriranje, si želi v zameno za podporo svojo nalepko oziroma logotip prilepiti na že izdelane, vrhunske in uspešne tekmovalce; po možnosti na že dokazane šampione v globalni konkurenci. Na neki način je pri tem hecno, da takšni asi takrat največkrat niti ne potrebujejo več pomoči. Nanje se pač takšni in drugačni podporniki prilepijo že ob prvi priložnosti.
Toda uspehi še zdaleč niso edini, ki pritegnejo pokrovitelje; pomemben je celoten paket, ki ga zna ponuditi športnik. Zato je zelo pomembno, kako se predstavlja v javnosti, kako komunicira z novinarji, kaj in koliko ima za povedati, kakšno karizmo izžareva ... Ljudje smo pač različni in nekateri se znajo bistveno bolje prodati oziroma tržiti od drugih.
Lep primer za to je, denimo, Filip Flisar, ki je – kakor se zdi – načrtno gradil in pilil svojo javno podobo. Značilni brki in duhovite izjave, ki iz še tako zelo resnih ljudi zvabijo nasmeh, so postali njegov zaščitni znak. Iz sebe in iz svojega športa – smučarskega krosa, ki ga je roko na srce do njegovih podvigov pri nas le malokdo poznal, kaj šele spremljal, je naredil ogromno; verjetno veliko več, kot si je sam upal pomisliti, preden se je pred leti prvič pognal s starta. Seveda bi brez uspehov, ki jih je dosegel, izjemno težko skočil na naslovnice časopisov, s celotnim paketom, ki ga ima in tudi zna ponuditi, pa mu je bilo pri tem vsekakor bistveno lažje ...
Zelo redki so primeri, ko v podjetju že zelo zgodaj v nekom prepoznajo razkošen talent in ga nato podpirajo vso športno pot, od otroštva naprej. Takšna sodelovanja so najlepša in najbolj pristna, športniki jih še posebno cenijo in se tudi ustrezno oddolžijo, ko so na vrhuncu svoje moči in prepoznavnosti. Na žalost tovrstnih ni veliko, verjetno bi jih pri nas – ko gre za največje zvezdnike – prešteli na prste ene roke.
Če se že kdo odloči za sponzoriranje, si želi v zameno za podporo svojo nalepko oziroma logotip prilepiti na že izdelane, vrhunske in uspešne tekmovalce; po možnosti na že dokazane šampione v globalni konkurenci. Na neki način je pri tem hecno, da takšni asi takrat največkrat niti ne potrebujejo več pomoči. Nanje se pač takšni in drugačni podporniki prilepijo že ob prvi priložnosti.
Toda uspehi še zdaleč niso edini, ki pritegnejo pokrovitelje; pomemben je celoten paket, ki ga zna ponuditi športnik. Zato je zelo pomembno, kako se predstavlja v javnosti, kako komunicira z novinarji, kaj in koliko ima za povedati, kakšno karizmo izžareva ... Ljudje smo pač različni in nekateri se znajo bistveno bolje prodati oziroma tržiti od drugih.
Lep primer za to je, denimo, Filip Flisar, ki je – kakor se zdi – načrtno gradil in pilil svojo javno podobo. Značilni brki in duhovite izjave, ki iz še tako zelo resnih ljudi zvabijo nasmeh, so postali njegov zaščitni znak. Iz sebe in iz svojega športa – smučarskega krosa, ki ga je roko na srce do njegovih podvigov pri nas le malokdo poznal, kaj šele spremljal, je naredil ogromno; verjetno veliko več, kot si je sam upal pomisliti, preden se je pred leti prvič pognal s starta. Seveda bi brez uspehov, ki jih je dosegel, izjemno težko skočil na naslovnice časopisov, s celotnim paketom, ki ga ima in tudi zna ponuditi, pa mu je bilo pri tem vsekakor bistveno lažje ...
